Statut Stranke Levica

I. Splošne določbe
II. Članstvo v stranki
III. Organiziranost stranke
IV. Volitve, imenovanja, odpoklici
V. Gospodarjenje v stranki
VI. Prenehanje, spojitev, pripojitev in razdružitev stranke

Na podlagi 14. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14) je spojitveni kongres strank Iniciativa za demokratični socializem (Miklošičeva ulica 38, 1000 Ljubljana) in Stranke za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije – TRS (Parmova ulica 41, 1000 Ljubljana) v Ljubljani, dne 24. 6. 2017, sprejel

STATUT

stranke Levica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Stranka Levica (v nadaljnjem besedilu: stranka) je politična stranka, ki deluje v Republiki Sloveniji, vključuje pa se tudi v mednarodne ustanove in zveze političnih strank s sorodnimi programskimi izhodišči in cilji.

Ime stranke je Levica. Stranka ne uporablja skrajšanega imena in kratice.

Znak stranke je zvezda s petimi kraki v rdeči in zeleni barvi (rdeča: C=10 M=100 Y=100 K=0; zelena: C=86 M=17 Y=100 K=4). Znotraj zvezde sta dve sklenjeni roki. Leva roka je rdeča, desna je negativni prostor, definiran s sencami krakov v zeleni barvi. Na desni strani je ime Levica v rdeči barvi in pisavi Avantgarde – bold.

Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani.

2. člen

Članice in člani (v nadaljnjem besedilu: člani) se združujejo v stranko z namenom in željo, da bi v njej in skozi njo izkoristili ustavno pravico do svobodnega združevanja in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev ter uresničili svoje politične cilje, sprejete v programu stranke.

Cilj stranke

3. člen

Cilj stranke je družbena preobrazba v demokratični in ekološki socializem. Doseganje ciljev je opredeljeno v programu stranke.

II. ČLANSTVO V STRANKI

4. člen

Član stranke lahko postane vsak polnoletni državljan Republike Slovenije, ki podpiše izpolnjeno pristopno izjavo, s katero sprejme statut in program stranke. Član stranke lahko postane tudi oseba, ki je dopolnila 15 let starosti ob predložitvi pisne privolitve svojega zakonitega zastopnika. Pristopno izjavo lahko kandidat ali kandidatka (v nadaljnjem besedilu: kandidat) za članstvo podpiše tudi z elektronskim podpisom v skladu z veljavnimi predpisi Republike Slovenije.

Član stranke je hkrati član lokalnega odbora, ki pokriva kraj stalnega bivanja člana, razen če sam izrazi željo, da želi biti član lokalnega odbora, kjer ima začasno prebivališče.

Komisija za sprejem članov

5. člen

Pristopno izjavo iz prejšnjega člena obravnava komisija za sprejem članov.

Komisijo za sprejem članov za dvoletni mandat imenuje svet stranke na predlog generalnega sekretariata.

Komisija za sprejem članov mora v petnajstih dneh po prejemu obravnavati pristopno izjavo in izdati pozitivno ali negativno mnenje, pri čemer:

  • presoja skladnost dotedanjega dela, javnega nastopanja ali drugega javnega ravnanja podpisnika pristopne izjave s programom in načeli stranke,
  • obvezno pridobi mnenje lokalnega odbora, kjer ima podpisnik pristopne izjave registrirano stalno ali začasno prebivališče.

Komisija za sprejem članov svoje mnenje posreduje izvršnemu odboru stranke. Izvršni odbor lahko v roku desetih dni od prejema mnenja zavrne vpis v register članstva. Zoper sklep izvršnega odbora je v roku 7 dni možna pritožba na svet stranke. Svet stranke o pritožbi odloči na prvi naslednji seji. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Članstvo nastopi z dnem vpisa v register članov, ki se vodi na sedežu stranke. Register, zavarovan proti zlorabi ali uničenju, vodi generalni sekretariat stranke. Podatki v registru članstva zajemajo ime in priimek člana, njegov naslov, občino bivališča, njegov elektronski naslov, telefonsko številko, rojstni datum, izobrazbo in zaposlitev ter zaznamek o plačilu članarine.

Po vpisu v register članstva član stranke prejme člansko izkaznico.

6. člen

Član stranke ne sme biti član druge politične stranke, registrirane v Republiki Sloveniji. Če se naknadno ugotovi članstvo v drugi politični stranki, se izvede izbris iz registra članstva na način, določen v tem statutu.

Častni član

7. člen

Častni član ali častna članica stranke (v nadaljnjem besedilu: častni član) lahko postane oseba, ki je s svojim preteklim delom pripomogla k udejanjanju temeljnih načel in ciljev stranke. Predlog za imenovanje in sprejem častnega člana lahko poda vsak član ali organ stranke, sprejem pa potrdi svet stranke.

Častni člani lahko sodelujejo pri delovanju in uresničevanju načel in ciljev stranke.

Častnim članom ni treba plačevati članarine in nimajo pravice biti voljeni v organe stranke ter nimajo glasovalne pravice v organih stranke.

Simpatizer

8. člen

Vsak lahko postane simpatizer ali simpatizerka (v nadaljnjem besedilu: simpatizer) stranke.

Simpatizerji lahko sodelujejo pri delovanju in uresničevanju načel stranke, imajo pravico biti obveščeni o delu stranke in od organov stranke dobiti odgovore na postavljena vprašanja.

Simpatizerjem ni treba plačevati članarine in nimajo pravice biti voljeni v organe stranke ter nimajo glasovalne pravice v organih stranke.

Pravice in dolžnosti članov

9. člen

Član stranke ima pravico:

  • da sooblikuje in souresničuje politiko stranke,
  • da je obveščen o delu stranke in da od organov stranke dobi odgovore na postavljena vprašanja,
  • da voli in je voljen v organe stranke,
  • da kandidira in predlaga kandidate za uvrstitev na kandidatne liste stranke za volitve na javne funkcije.

Član stranke ima dolžnost:

  • da se ravna po statutu in programu stranke,
  • da aktivno sodeluje v organih, v katere je bil izvoljen ali imenovan, ter uresničuje sklepe organov stranke,
  • da v svojem javnem delovanju uveljavlja temeljne usmeritve stranke in s tem krepi njen ugled,
  • da zagotavlja enotnost stranke in se vzdrži dejanj, ki bi lahko imela škodljive posledice za stranko,
  • da redno plačuje članarino.

Dolžnosti izvoljenih in imenovanih članov

10. člen

Izvoljeni in imenovani člani ali članice stranke (v nadaljnjem besedilu: izvoljeni in imenovani člani) so odgovorni članom ter organom, ki so jih izvolili ali imenovali.

Izvoljeni in imenovani člani stranke se morajo udeleževati vseh dejavnosti organov, v katere so izvoljeni ali imenovani.

Prenehanje članstva v stranki

11. člen

Članstvo v stranki preneha s pisno izstopno izjavo, z izbrisom, s smrtjo ali z izključitvijo.

V primeru prenehanja članstva skrbnik registra članstva člana iz registra izbriše.

Člana se lahko iz registra članstva izbriše tudi zaradi neplačevanja članarine. Pogoje za to določa pravilnik o članarinah. Članico ali člana, ki ne plača članarine, se prestavi v register simpatizerk in simpatizerjev.

Člana stranke se lahko izključi iz stranke:

  • če krši statut ali ravna v nasprotju s temeljnimi programskimi in političnimi usmeritvami stranke,
  • če si neupravičeno prilasti lastnino stranke ali njenih članov ali če namerno povzroči ugotovljivo škodo stranki ali njenim članom,
  • če kljub opozorilom organov stranke deluje proti politiki stranke.

Obrazložen pisni predlog za izključitev lahko poda vsak član ali organ stranke. O izključitvi odloča disciplinska komisija.

Člana se izbriše iz registra članstva:

  • če postane članica ali član druge stranke, registrirane v Republiki Sloveniji, ali če kandidira na listi druge stranke, registrirane v Republiki Sloveniji,
  • če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je predvidena zaporna kazen, daljša od dveh let,
  • če poda izstopno izjavo.

O izbrisu odloča izvršni odbor stranke. Za izbris člana iz registra stranke je pristojen skrbnik registra.

Zoper odločitev disciplinske komisije je v roku 15 dni od izreka sankcije možna pritožba na svet stranke. Svet stranke o pritožbi odloči na prvi naslednji seji oziroma najkasneje v 30 dneh. Pritožba zadrži izvršitev sklepa do končne odločitve o pritožbi. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Članarina

12. člen

Višino in način plačevanja članarine določa pravilnik o članarinah, ki ga sprejme svet stranke.

Člana stranke se lahko zaradi težkih materialnih ali drugih okoliščin oprosti plačila članarine ali se mu višina članarine zniža.

Pogoji za oprostitev ali znižanje članarine se določijo s pravilnikom o članarini. O oprostitvi ali znižanju članarine odloča izvršni odbor.

Članarine za izvoljene funkcionarje stranke, ki za svoje delo prejemajo redno plačilo ali sejnine, so določene progresivno v pravilniku o članarinah. Članarine funkcionarjev z rednimi plačili ali sejninami, z izjemo zaposlenih pri stranki, ne smejo znašati manj kot 10 % osnovne neto plače ali sejnine funkcionarja.

13. člen

Stranka vodi register članov, častnih članov in simpatizerjev.

Stranka osebne podatke uporablja za namen zagotavljanja njihovih pravic, njihove obveščenosti o dejavnostih stranke ter njihove vključenosti v dejavnosti stranke. Stranka s podatki v registru ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in v skladu s svojimi akti.

III. ORGANIZIRANOST STRANKE

14. člen

Stranka je organizirana na državni, pokrajinski in lokalni ravni.

15. člen

V organe stranke se lahko imenuje oziroma izvoli le člane stranke. Izjema so delovne skupine in programska konferenca, ki lahko s svojim poslovnikom omogočijo tudi sodelovanje drugih oseb.

Mandat vseh organov stranke traja dve leti, svojo funkcijo pa opravljajo do izvolitve novih organov.

Organi stranke odločajo na rednih, izrednih in dopisnih sejah.

Na rednih in izrednih sejah organov stranke se veljavno odloča, če je na seji prisotna večina njihovih članov. Odločitve se sprejemajo z večino opredeljenih glasov prisotnih članov, razen če statut ali drugi akti za posamezen organ določajo drugače.

Organi lahko odločajo tudi na dopisnih sejah. Dopisna seja je sklepčna, če so vsi člani organa prejeli vabilo. Na dopisnih sejah mora biti omogočeno odločanje vsem članom organa, odločitve pa se sprejemajo z večino opredeljenih glasov članov, ki so se dopisne seje udeležili, razen če statut ali drugi akti za posamezen organ določajo drugače.

Natančnejše pogoje za izvedbo dopisne seje, njen sklic, potek in glasovanje določajo poslovniki organov. Dopisne seje ni mogoče izvesti, če temu nasprotuje več kot tretjina članov organa. V tem primeru mora organ odločati na redni ali izredni seji.

Člani organov stranke se morajo udeleževati sej organov, katerih člani so. Neudeležba na seji mora biti javljena vnaprej, način se določi s poslovnikom organa. Če se voljeni ali imenovani član organa iz neupravičenih razlogov ne udeleži seje organa več kot dvakrat zapored ali trikrat v mandatu, mu mandat člana organa preneha. Prenehanje funkcije ugotovi svet stranke. V primeru prenehanja funkcije člana organa funkcija pripade članu, ki je na kongresu kandidiral za funkcijo v organu in je med neizvoljenimi kandidati prejel največ glasov. Če takega kandidata ni, se za prosto mesto izvedejo nadomestne volitve.

Kandidati, ki nastopijo funkcijo po določbah iz prejšnjega odstavka ali z nadomestnimi volitvami, ki so posledica odpoklica, funkcijo opravljajo do izteka mandata organa.

Podrobnejše določbe o delu in odločanju organov določa poslovnik, ki ga sprejme organ.

  1. ORGANIZIRANOST NA DRŽAVNI RAVNI

16. člen

Organi stranke na državni ravni so:

  • kongres,
  • svet,
  • izvršni odbor,
  • nadzorna komisija,
  • statutarna komisija,
  • disciplinska komisija,
  • generalni sekretariat,
  • programska konferenca,
  • delovne skupine.

Kongres

17. člen

Kongres je vrhovni odločevalski organ stranke. Sestavljajo ga vsi člani stranke.

Kongres lahko zaseda na rednih ali izrednih sejah, ki se lahko izvajajo fizično ali dopisno. Posebna oblika kongresa je notranji referendum. Volilnega kongresa se ne sklicuje v času treh mesecev pred volitvami na evropskem, državnem ali lokalnem nivoju, ampak v tem primeru v času po opravljenih volitvah.

Kongres sklicuje koordinator ali koordinatorka stranke (v nadaljnjem besedilu: koordinator stranke) na predlog sveta stranke ali kvalificirana večina članov in članic.

Kongres veljavno odloča, če so bili nanj najmanj 10 dni pred njegovim zasedanjem pisno vabljeni vsi člani stranke.

Kongres obravnava in sprejema:

  • statut stranke,
  • program stranke,
  • volilni program,
  • odločitev o vstopu v predvolilno koalicijo,
  • odločitev o vstopu v vladno koalicijo,
  • poslovnik kongresa,
  • pravilnik o delovanju nadzorne komisije,
  • pravilnik o delovanju statutarne komisije,
  • pravilnik o delovanju disciplinske komisije,
  • letno poročilo sveta za preteklo leto,
  • letno poročilo izvršnega odbora za preteklo leto,
  • letna poročila nadzorne komisije, statutarne komisije in disciplinske komisije za preteklo leto,
  • sklepe o ukinitvi stranke, spojitvi z drugimi strankami, pripojitvi k drugi stranki ali razdružitvi stranke in nasledstvu stranke,
  • določa znak oziroma logotip in celostno grafično podobo stranke.

Spremembe statuta se sprejemajo z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov.

Kongres lahko obravnava in sprejema odločitve iz tretje, četrte in pete alineje petega odstavka tega člena tudi na notranjem referendumu.

Kongres voli:

  • svet stranke,
  • nadzorno komisijo,
  • statutarno komisijo,
  • disciplinsko komisijo.

Redni kongres

18. člen

Kongres se na rednih sejah sestaja enkrat letno. Sklicuje ga koordinator stranke. Nanj morajo biti najmanj 10 dni pred začetkom vabljeni vsi člani stranke.

Volitve organov stranke se izvajajo na dve leti, razen v primeru nezaupnice organom.

Na rednem letnem kongresu se sprejema letno poročilo organov stranke za preteklo leto. O sprejemu letnega poročila kongres odloča z navadno večino. Če kongres zavrne poročilo katerega od organov stranke za preteklo leto, je s tem temu organu izražena nezaupnica. V roku 30 dni morajo biti za ta organ izvedene nadomestne volitve.

Če kongres zavrne poročilo sveta ali izvršnega odbora za preteklo leto, je s tem izražena nezaupnica vsem organom stranke. S tem se sprožijo postopki za izvedbo izrednega volilnega kongresa, na katerem se voli vse organe stranke in ki mora biti izveden v 30 dneh od sprejetja odločitve.

Izredni kongres

19. člen

Izredni kongres se skliče, če to s sklepom zahteva absolutna večina vseh članov sveta ali več kot 20 odstotkov vseh članov stranke. Koordinator stranke mora izredni kongres sklicati v roku 30 dni od zahteve, nanj pa morajo biti najmanj 7 dni pred zasedanjem vabljeni vsi člani stranke.

Izredni kongres se lahko skliče tudi v obliki dopisne seje. Pisna vabila članom stranke morajo biti razposlana vsaj 10 dni pred začetkom dopisnega kongresa.

Notranji referendum

20. člen

Na notranjem referendumu lahko kongres odloča o vstopu v vladno koalicijo, o vstopu v predvolilno koalicijo in o volilnem programu.

Notranji referendum lahko zahteva 10 % članstva stranke ali svet stranke.

Svet stranke lahko skliče notranji referendum tudi o drugih zadevah z namenom posvetovanja pred sprejetjem odločitev v svoji pristojnosti.

Notranji referendum skliče koordinator stranke. Sklican mora biti v sedmih dneh od podane zahteve. O sklicu morajo biti obveščeni vsi člani stranke najkasneje tri dni pred začetkom referenduma.

Referendum traja 7 dni. Sklepčen je, če se ga udeleži vsaj 25 % članstva, razen če presoja o odpoklicu organov ali funkcionarjev stranke. V tem primeru je pogoj za sklepčnost 40 % udeležba. Odloča se z večino opredeljenih glasov.

Kvorumi za sklepčnost kongresa in predčasno glasovanje

21. člen

Redni letni kongres in izredni fizični kongres sta sklepčna, če se kongresa udeleži vsaj 50 % članstva stranke. Če ta kvorum ob začetku kongresa ni dosežen, se začetek kongresa prestavi za eno uro. Po eni uri se opravi ponovno štetje. V tem primeru je kongres sklepčen, če je udeležba vsaj 30 %.

V kvorum za sklepčnost kongresa se štejejo tudi člani, ki so svoje glasove oddali predčasno. Možnost predčasnega glasovanja 10 dni pred rednim oz. 7 dni pred izrednim kongresom odpre volilna komisija, glasujejo pa lahko vsi člani, ki se fizičnega kongresa ne morejo udeležiti. Svoje glasove lahko oddajo elektronsko na način, ki ga določi volilna komisija, ali pa po pošti.

Predčasno se lahko glasuje zgolj o zadevah, v katere fizični kongres ne more več vsebinsko posegati oz. jih spreminjati. Član mora za oddajo glasu na predčasnem glasovanju navesti opravičljiv razlog za neudeležbo na kongresu.

Če je redni ali izredni fizični kongres nesklepčen, se glasovanje lahko izvede ali podaljša dopisno. Dopisno glasovanje traja 7 dni, začne pa se najkasneje 3 dni po koncu fizičnega kongresa. Če sklepčnost ni dosežena, se dopisna seja podaljša za 7 dni. V primeru podaljšanja je kongres sklepčen ne glede na udeležbo.

Dopisni kongres zaseda 7 dni, sklepčnost pa je dosežena, če glasuje več kot 50 % članstva stranke. Če sklepčnost ni dosežena, se dopisna seja podaljša za 7 dni. V primeru podaljšanja je kongres sklepčen ne glede na udeležbo.

Svet stranke

22. člen

Najvišji organ stranke med kongresoma je svet stranke, ki ga sestavlja največ 43 članov z glasovalno pravico, od tega:

  • 25 predstavnikov, izvoljenih na kongresu,
  • največ 18 delegatov pokrajinskih odborov.

Izvoljeni predstavniki so v svet izvoljeni individualno na kongresu stranke za dvoletni mandat. Kandidacijski postopek se izpelje skladno z določbami tega statuta.

Delegate pokrajinskih odborov volijo delegati lokalnih odborov v pokrajini za enoletne mandate. Glasovi delegatov lokalnih odborov so obteženi; glas šteje toliko, kolikor ima lokalni odbor članov. Delegati lokalnih odborov lahko delegata pokrajine z večino opredeljenih glasov odpokličejo.

Delegati v svet stranke prenašajo voljo lokalnih odborov, zato se morajo o glasovanjih posvetovati z delegati lokalnih odborov na pokrajinski ravni.

Svet stranke sklicuje in vodi namestnik koordinatorja stranke ali po njegovem pooblastilu oziroma v odsotnosti koordinator stranke.

Ustanovna seja sveta stranke mora biti sklicana v roku 21 dni po kongresu, na katerem je bila izvoljena nova sestava sveta.

Svet stranke je sklepčen, če je na seji prisotna večina njegovih članov. Če seja sveta ni sklepčna, lahko prisotni opravijo razpravo, o predlogih sklepov pa se odloča na dopisni seji.

Svet zaseda na rednih, izrednih in dopisnih sejah. Redna seja se skliče vsaj enkrat na dva meseca. Sklic mora biti članom posredovan najkasneje 10 dni pred začetkom seje.

Sklic izredne seje mora biti članom posredovan najmanj 3 dni pred začetkom seje. Na zahtevo ene tretjine članov sveta stranke, poslanske skupine ali ene tretjine lokalnih odborov mora namestnik koordinatorja stranke najkasneje v roku 3 dni od prejema zahteve sklicati izredno sejo sveta stranke.

Na seje sveta stranke so obvezno vabljeni poslanci Državnega zbora, evropski poslanci, člani vlade in župani.

Na sejo sveta stranke lahko namestnik koordinatorja stranke povabi tudi druge udeležence, za katere meni, da bi lahko prispevali h kakovosti obravnave posameznega vprašanja.

Vabljeni nimajo glasovalne pravice.

Pristojnosti sveta stranke

23. člen

Pristojnosti sveta stranke so, da:

  • z večino glasov vseh članov sveta sprejema spremembe statuta, ki so potrebne zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo, če take spremembe ne posegajo bistveno v vsebino statuta,
  • obravnava delovanje organov stranke (razen disciplinske komisije, nadzornega odbora in statutarne komisije), poslanske skupine in članov vlade, evropskih poslancev, županov in mestnih svetnikov ter jim daje usmeritve za njihovo delo,
  • obravnava pobude članov ter organov stranke,
  • odloča o pomembnejših kadrovskih, strukturnih, organizacijskih in ostalih zadevah stranke ter v zvezi z njimi, s ciljem podrobnejše ureditve posamezne zadeve, sprejema ustrezne akte,
  • odloča o ustanovitvi lokalnih odborov,
  • sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke,
  • potrdi sprejem častnih članov v članstvo stranke,
  • ustanavlja posebna delovna telesa stranke, določa njihovo sestavo, pristojnosti in mandate, imenuje njihove koordinatorje,
  • predlaga usmeritve stranke,
  • potrjuje predlagane kandidate in kandidacijske liste za javne funkcije na državni in občinski ravni,
  • prejme pravilnik o izbiri kandidatov za volitve v Državni zbor in Evropski parlament, za lokalne volitve, za volitve predsednice ali predsednika Republike Slovenije in za volitve v druge predstavniške organe na ravni države in EU, v katerem določi tudi način uresničevanja zakonskih določb o enakopravni zastopanosti spolov,
  • z dvotretjinsko večino vseh članic in članov sprejme poslovnik o svojem delu,
  • potrjuje poslovnik izvršnega odbora,
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom, poslovniki in sklepi kongresa,
  • odloča o morebitni spremembi naslova stranke.

Svet stranke lahko odloči, da pred sprejemanjem posamezne odločitve pridobi mnenje članic in članov stranke s pomočjo notranjega referenduma.

Koordinator stranke

24. člen

Koordinator stranke:

  • koordinira delovanje stranke in jo predstavlja v javnosti,
  • zastopa stranko v pravnem prometu,
  • sklicuje in vodi seje izvršnega odbora ter po pooblastilu oziroma v odsotnosti namestnika koordinatorja sklicuje in vodi seje sveta stranke,
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom, s sklepi kongresa in sveta stranke ter drugih organov stranke.

Koordinatorja stranke izmed sebe izvolijo člani sveta skladno z določbami tega statuta. . Koordinator stranke je hkrati koordinator izvršnega odbora stranke.

V primeru odstopa ali izglasovane nezaupnice koordinatorju do izvolitve novega koordinatorja to funkcijo opravlja namestnik koordinatorja, vendar največ za dobo dveh mesecev. V primeru odstopa obeh vršilca dolžnosti izvoli izvršni odbor izmed svojih članov. Vršilec dolžnosti opravlja funkcijo do izvedbe prve naslednje seje sveta stranke, na kateri se izvoli novega koordinatorja stranke.

Namestnik koordinatorja

25. člen

Koordinator stranke ima enega namestnika.

Namestnik koordinatorja stranke:

  • sklicuje in vodi seje sveta stranke ter po pooblastilu oziroma v odsotnosti koordinatorja stranke sklicuje in vodi seje izvršnega odbora,
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom, s sklepi kongresa in sveta stranke ter drugih organov stranke.

Namestnika koordinatorja stranke izmed sebe izvolijo člani sveta skladno z določbami tega statuta.

Izvršni odbor

26. člen

Izvršni odbor ima 11 članov.

Izvršni odbor sestavljajo:

  • koordinator stranke,
  • namestnik koordinatorja stranke,
  • generalni sekretar,
  • koordinator programske konference,
  • koordinator mednarodne dejavnosti,
  • koordinator regijske mreže,
  • koordinator za zunanje komuniciranje,
  • koordinator za notranje komuniciranje,
  • koordinator za interno izobraževanje,
  • koordinator za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in civilno družbo,
  • predstavnik poslanske skupine.

Člane izvršnega odbora imenuje svet stranke na svoji ustanovni seji izmed vseh članov stranke skladno z določbami tega statuta.

Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi koordinator stranke. Na sejo izvršnega odbora lahko koordinator povabi tudi druge udeležence, za katere meni, da bi lahko prispevali h kakovosti obravnave posameznega vprašanja.

Izvršni odbor:

  • pripravlja predloge za obravnavo na seji sveta stranke,
  • koordinira delo organov stranke na različnih ravneh organiziranosti,
  • vodi in izvršuje volilne kampanje stranke,
  • odloča o oprostitvi ali olajšavah pri članarini za posamezne člane,
  • se seznanja s finančnim poslovanjem stranke in izvaja finančne načrte,
  • pripravi poslovnik izvršnega odbora, ki ga potrdi svet stranke,
  • daje mnenje o pobudi za ustanovitev lokalnega odbora,
  • koordinira kadrovsko politiko stranke,
  • izvršuje sklepe kongresa in sveta stranke.

Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih 7 članov. Če seja ni sklepčna, lahko prisotni opravijo razpravo, o predlogih sklepov pa se odloča na dopisni seji.

Redne seje izvršnega odbora sklicuje koordinator stranke oziroma po njegovem pooblastilu namestnik koordinatorja ali generalni sekretar ali generalna sekretarka (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar). Redna seja izvršnega odbora se skliče najmanj dvakrat na mesec. Sklic seje mora biti članom izvršnega odbora poslan vsaj 3 dni pred začetkom seje. Izvršni odbor pripravlja o svojem delu za svet stranke četrtletna poročila.

Izredno sejo izvršnega odbora lahko zahtevajo koordinator stranke, njegov namestnik ali pa vsaj trije člani izvršnega odbora. Izredna seja mora biti sklicana v 24 urah od prejema zahteve za sklic, izvedena pa mora biti najkasneje v 3 dneh od prejema zahteve za sklic.

Izvršni odbor pripravi letno poročilo o svojem delu in ga posreduje kongresu v potrjevanje. Rok za oddajo poročila je najmanj en mesec pred sklicem rednega letnega kongresa.

Nadzorna komisija

27. člen

Nadzorna komisija je neodvisen organ, ki ima 5 članov, ki jih izvoli kongres stranke z individualnimi volitvami.

Člani nadzorne komisije izmed sebe izvolijo koordinatorja oziroma koordinatorko nadzorne komisije (v nadaljnjem besedilu: koordinator nadzorne komisije).

Članstvo v nadzorni komisiji ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen v kongresu in delovnih skupinah. Če je član nadzorne komisije vpleten v postopke, ki so predmet presoje organa, se mora izločiti iz odločanja.

Nadzorna komisija:

  • nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke,
  • nadzoruje skladnost delovanja organov stranke s tem statutom in pravilniki stranke,
  • ima druga pooblastila, naloge in pristojnosti, ki jih določajo ta statut, poslovnik nadzorne komisije in drugi akti stranke.

Nadzorna komisija pripravi letno poročilo o svojem delu in ga posreduje kongresu v potrjevanje. Rok za oddajo poročila je najmanj en mesec pred sklicem rednega letnega kongresa.

Statutarna komisija

28. člen

Statutarna komisija je neodvisen organ, ki ima 5 članov, ki jih izvoli kongres stranke z individualnimi volitvami.

Člani statutarne komisije izmed sebe izvolijo koordinatorja ali koordinatorko statutarne komisije (v nadaljnjem besedilu: koordinator statutarne komisije).

Članstvo v statutarni komisiji ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen v kongresu in delovnih skupinah. Če je član statutarne komisije vpleten v postopke, ki so predmet presoje organa, se mora izločiti iz odločanja.

Statutarna komisija odloča na pobudo članov ali organov stranke.

Statutarna komisija:

  • daje obvezne razlage tega statuta,
  • ocenjuje skladnost aktov stranke s tem statutom in v zvezi s tem daje soglasja,
  • sprejema mnenja in razlage o splošnih in drugih aktih stranke,
  • predlaga razveljavitve tistih določb aktov stranke, ki niso v skladu s statutom, ter organu, ki sprejema akt, naloži rok za sprejetje ustreznih sprememb,
  • izvršuje druga pooblastila, naloge in pristojnosti, ki jih določajo ta statut, poslovnik statutarne komisije in drugi akti stranke.

Statutarna komisija pripravi letno poročilo o svojem delu in ga posreduje kongresu v potrjevanje. Rok za oddajo poročila je najmanj en mesec pred sklicem rednega letnega kongresa.

Disciplinska komisija

29. člen

Disciplinska komisija je neodvisen organ, ki ima 7 članov, ki jih izvoli kongres stranke z individualnimi volitvami.

Člani disciplinske komisije izmed sebe izvolijo koordinatorja ali koordinatorko disciplinske komisije (v nadaljnjem besedilu: koordinator disciplinske komisije).

Članstvo v disciplinski komisiji ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen v kongresu in delovnih skupinah. Če je član disciplinske komisije vpleten v postopke, ki so predmet presoje organa, se mora izločiti iz odločanja.

Seje disciplinske komisije so zaprte za javnost in se sklicujejo po potrebi, kot izhaja iz tega statuta.

Člani disciplinske komisije:

  • nadzorujejo spoštovanje splošnih etičnih načel v vseh postopkih, dejavnostih in javnem delovanju stranke,
  • iz razlogov, ki jih določa ta statut, odločajo o izrekanju opominov, javnih opominov, vračanju materialne škode, povzročene stranki, ter izključitvi člana iz stranke po postopkih, določenih v tem statutu,
  • na podlagi svojih ugotovitev napišejo poročilo in predloge za spremembe postopkov oz. javnega delovanja stranke,
  • izvršujejo druge naloge in pristojnosti, ki jih določajo ta statut, poslovnik disciplinske komisije in drugi akti stranke.

Na odločitev disciplinske komisije je možna pritožba na svet stranke. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Generalni sekretariat

30. člen

Generalni sekretariat je organ stranke, ki zagotavlja strokovno, administrativno in organizacijsko podporo organom stranke na državni in lokalni ravni organiziranosti v sodelovanju z organi stranke.

Delovanje generalnega sekretariata koordinira generalni sekretar, ki ga imenuje svet stranke.

Generalni sekretar:

  • po pooblastilu koordinatorja stranke zastopa stranko v pravnem prometu in je tako odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke,
  • v sodelovanju z izvršnim odborom stranke pripravlja letni finančni načrt in poročilo stranke,
  • vodi postopke in ureja premoženjskopravna razmerja stranke ob morebitnem izbrisu stranke iz registra oziroma ob morebitni združitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke,
  • zagotavlja strokovno, administrativno in organizacijsko podporo organom stranke na državni in lokalni ravni organiziranosti,
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom in sklepi pristojnih organov stranke, v sodelovanju z izvršnim odborom stranke.

Delovne skupine

31. člen

Delovne skupine so organi stranke, ki skrbijo za izvedbo dodeljenih nalog in izvrševanje posameznih odločitev stranke.

Svet ustanovi 7 stalnih delovnih skupin:

  • programska konferenca,
  • delovna skupina za mednarodno dejavnost,
  • delovna skupina za regijsko mrežo,
  • delovna skupina za zunanje komuniciranje,
  • delovna skupina za notranjo komuniciranje,
  • delovna skupina za interno izobraževanje,
  • delovna skupina za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in civilno družbo.

Delovne skupine koordinirajo koordinatorji ali koordinatorice delovnih skupin (v nadaljnjem besedilu: koordinatorji delovnih skupin), ki so člani izvršnega odbora in jih imenuje svet stranke izmed vseh članov stranke.

Delovanje delovnih skupin usmerja svet stranke. Njihove naloge določata svet stranke in izvršni odbor. Delovne skupine skrbijo tudi za pripravo gradiv, na podlagi katerih odloča svet.

Svet lahko za posebne potrebe ustanovi tudi projektne skupine izven sprejete sistematizacije.

Delovne skupine lahko pri svojem delu sodelujejo tudi s simpatizerkami in simpatizerji, častnimi članicami in člani ter zunanjimi sodelavkami in sodelavci.

2. POSEBNE OBLIKE ORGANIZIRANOSTI STRANKE NA DRŽAVNI RAVNI

Poslanska skupina

32. člen

Poslanci in poslanke (v nadaljnjem besedilu: poslanci), izvoljeni na listi stranke v predstavniška telesa na ravni države in EU, ustanovijo poslanske skupine.

Članice in člani poslanskih skupin (v nadaljnjem besedilu: člani poslanske skupine) delujejo v skladu z ustavo in zakoni in so za svoje delo odgovorni volivkam in volivcem. Pri svojem delu upoštevajo statut in program stranke ter sklepe, usmeritve in stališča organov stranke na državni ravni.

Poslanci predlagajo svetu v potrditev vodjo in namestnike ali namestnice vodje poslanske skupine (v nadaljnjem besedilu: namestniki vodje poslanske skupine), ki ju izberejo izmed sebe.

Funkcija vodje poslanske skupine je nezdružljiva s funkcijami v izvršnem odboru stranke (razen z mestom predstavnika poslanske skupine v izvršnem odboru), v nadzornem odboru, statutarni komisiji in disciplinski komisiji.

Vlada

33. člen

Stranka lahko na predlog sveta stranke po odločitvi na notranjem referendumu vstopi v vlado in vladno koalicijo.

Kandidate ali kandidatke za ministre ali ministrice (v nadaljnjem besedilu: kandidati za ministre) v vladi izbira svet stranke.

Minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister) v vladi se je dolžan aktivno vključiti v delo organov, delovnih skupin stranke in poslanske skupine.

Ministri so dolžni svetu ali izvršnemu odboru stranke redno poročati o svojem delu, po lastni presoji pa dajati tudi pobude za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na politiko stranke v Državnem zboru ali uresničevanje njenega programa v vladi, v sklopu njenih organov ali delovnih teles.

Ministri so pri svojem delu dolžni upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, sveta ali izvršnega odbora stranke.

3. ORGANIZIRANOST NA POKRAJINSKI IN LOKALNI RAVNI

Lokalni odbor

34. člen

Na lokalni ravni je stranka organizirana v lokalne odbore.

Lokalni odbori stranke delujejo samostojno v okviru statuta, programa in programskih dokumentov stranke ter usmeritev in sklepov kongresa ter sveta stranke.

Lokalni odbor stranke lahko uporablja tudi dodatek k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za lokalno organizacijsko enoto stranke. Dodatek k imenu potrdi svet stranke.

Pobudo za ustanovitev lokalnega odbora lahko poda najmanj 7 članov stranke. Pobudo obravnava izvršni odbor stranke na prvi naslednji redni seji po prejemu pobude. Izvršni odbor sprejme mnenje o pobudi, ki ga skupaj s pobudo v odločanje posreduje svetu stranke.

Svet stranke odloči o ustanovitvi lokalnega odbora najkasneje na prvi naslednji redni seji. Svet stranke lahko pobudo tudi zavrne.

Lokalni odbor izmed svojih članov s smiselno uporabo določb tega statuta, ki urejajo volitve in imenovanja, izvoli koordinatorja ali koordinatorico lokalnega odbora (v nadaljnjem besedilu: koordinator lokalnega odbora) in sekretarja ali sekretarko lokalnega odbora (v nadaljnjem besedilu: sekretar lokalnega odbora) ter imenuje delegata ali delegatko (v nadaljnjem besedilu: delegat) v pokrajinski odbor. Mandat funkcionarjev lokalnega odbora je eno leto.

V primeru nedelovanja lokalnega odbora lahko svet stranke na predlog izvršnega odbora lokalni odbor razpusti ali pa se lokalni odbor priključi drugemu najbližjemu lokalnemu odboru.

Lokalni odbor se lahko ustanovi tudi za več lokalnih skupnosti skupaj.

Lokalni odbor se sestaja na rednih skupščinah, ki jih skliče koordinator lokalnega odbora, najmanj enkrat mesečno. Za vodenje skupščin lokalnega odbora se smiselno uporabljajo določbe poslovnika o sejah sveta stranke.

Izredno skupščino lahko skliče tretjina članov lokalnega odbora oziroma najmanj 20 članov, če ima lokalni odbor več kot 60 članov.

Lokalni odbora lahko za izvedbo posameznih nalog ustanovi tudi svoje delovne skupine.

35. člen

Nadzorna komisija lahko na predlog sveta stranke razreši organe pokrajinskega ali lokalnega odbora, če so ti neaktivni, če delujejo v nasprotju s temeljnimi statutarnimi določbami ali programom stranke in povzročajo politično ali materialno škodo stranki. Generalni sekretar stranke mora v tridesetih dneh po razrešitvi organizirati volitve novega koordinatorja pokrajinskega oziroma lokalnega odbora.

Če pride v kandidacijskih postopkih ali glasovanju na lokalni ali pokrajinski ravni do nepravilnosti, ki vplivajo na izid glasovanja, lahko nadzorna komisija take volitve s sklepom razveljavi. V tem primeru se izvede nov postopek volitev, pri čemer mora biti glasovanje izvedeno najkasneje v tridesetih dneh po sprejetju sklepa. Vsa volilna opravila v tem primeru vodi izvršni odbor stranke.

Pokrajinski odbor

36. člen

Pokrajinski odbor je organ stranke na pokrajinski ravni. Pokrajinski odbor je pristojen za usklajevanje med lokalnimi odbori v določeni pokrajini. Člani pokrajinskega odbora so delegati lokalnih odborov na območju pokrajine.

Pokrajinska organiziranost stranke je razdeljena na 12 pokrajin, kot so določene s statističnimi regijami:

  • pomurska,
  • podravska,
  • koroška,
  • savinjska,
  • zasavska,
  • posavska,
  • jugovzhodna Slovenija,
  • osrednjeslovenska,
  • gorenjska,
  • notranjsko-kraška,
  • goriška,
  • istrsko-kraška.

Pokrajinski odbor se ustanovi, ko sta v eni pokrajini ustanovljena vsaj dva lokalna odbora. Pokrajinski odbor ustanovi svet stranke. Dokler je v eni pokrajini ustanovljen samo en lokalni odbor, ima ta pravice pokrajinskega odbora.

Pokrajinske odbore sestavljajo delegati lokalnih odborov. Vsak pokrajinski odbor ima najmanj enega delegata v svetu stranke.

Ostalih 6 delegatov pokrajinskih odborov v svetu stranke se določi proporcionalno glede na število članov posameznega pokrajinskega odbora. Izračun števila mest posameznega pokrajinskega odbora v svetu stranke pripravi izvršni odbor in ga pošlje v potrditev svetu stranke. Na podlagi potrjenega izračuna pokrajinski odbori izvedejo volitve dodatnih delegatov. Dodatne delegate lahko po sklepu pokrajinskega odbora zastopa tudi osnovni delegat pokrajinskega odbora.

Pokrajinski odbor se mora sestajati najmanj enkrat na dva meseca ter pred vsako redno sejo sveta. Sejo pokrajinskega odbora izmenično sklicujejo koordinatorji lokalnih odborov iz pokrajine.

IV. VOLITVE, IMENOVANJA, ODPOKLICI

37. člen

Če ta statut in poslovniki organov ne določajo drugače, so volitve in imenovanja javna.

Postopek volitev in imenovanj vodi volilna komisija, ki jo imenuje organ, ki izvaja volitve in imenovanja.

Postopek evidentiranja kandidatov za organe stranke na državni ravni vodi tričlanska volilna komisija, ki jo imenuje svet stranke za vsakokratne volitve.

Postopek evidentiranja za funkcionarje na lokalni ravni vodi volilna komisija, ki jo imenuje lokalni odbor za vsakokratne volitve.

Člani volilnih komisij ne smejo biti hkrati tudi kandidirati za funkcijo ali imenovanje, ki ga vodi volilna komisija.

Postopek evidentiranja in volitev morajo organi voditi tako, da je v njem omogočeno opredeljevanje vsakega člana stranke, ki ima pravico voliti posamezen organ stranke. Volilna komisija vsakemu, ki ima pravico glasovati, na ustrezen način pojasni pravila in postopek volitev ali imenovanj.

Kandidati za voljene funkcije morajo v postopku kandidiranja upoštevati pravila, ki jih s pravilnikom določi svet stranke.

Volitve v organe stranke

38. člen

Postopek evidentiranja kandidatov za organe stranke mora trajati najmanj 10 dni. Kandidature so individualne, kandidaturi mora biti priloženih 30 podpisov članov, ki njihovo kandidaturo podpirajo.

Glasuje se o vsakem kandidatu posamično. V organe stranke so izvoljeni kandidati, ki prejmejo največ glasov.

Način glasovanja

39. člen

Če je na glasovnici več oseb, kot se jih voli, je glasovnica odprta. Na odprtih glasovnicah se glasuje tako, da se obkroži številko pred imenom kandidata. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatov, kot se jih voli, v nasprotnem je glasovnica neveljavna.

Če je na glasovnici toliko oseb, kot se jih voli, je glasovnica zaprta. Na zaprtih glasovnicah se glasuje tako, da se obkroži besedo »za« ali »proti«.

Če iz glasovnice ni razvidna volja volivca, je glasovnica neveljavna.

Volitve koordinatorja, namestnika koordinatorja stranke in članov izvršnega odbora

40. člen

Volitve koordinatorja ter namestnika koordinatorja stranke in volitve članov izvršnega odbora se izvedejo na ustanovni seji sveta stranke v mandatu.

Koordinatorja in namestnika koordinatorja se voli z absolutno večino članov sveta stranke. Za funkciji koordinatorja in namestnika koordinatorja lahko kandidirajo le izvoljeni člani sveta stranke.

Za člana v izvršnem odboru lahko kandirajo vsi člani stranke, za izvolitev pa je potrebna navadna večina glasov. Postopek evidentiranja kandidatov mora trajati najmanj 7 dni. Pred volitvami koordinatorjev mora svet organizirati predstavitve kandidatov, na katere morajo biti vabljeni vsi kandidati.

41. člen

Za nosilca individualne funkcije je izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov, če ni v tem statutu drugače določeno.

Če noben kandidat ni dobil zahtevane večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je enako najvišje število glasov dobilo več kandidatov ali če je enako drugo najvišje število glasov dobilo dvoje ali več kandidatov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje določi z žrebom.

Na glasovnici sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov pri prvem glasovanju. Če je število dobljenih glasov enako, se vrstni red določi z žrebom. Če v drugem glasovanju nihče ne dobi večine veljavnih glasov, se postopek volitev ponovi v celoti.

Na odprtih glasovnicah za organe stranke so izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov na oddanih veljavnih glasovnicah, do popolnitve števila voljenih članov organa stranke. Če sta na zadnjem mestu dva kandidata z enakim številom glasov, se jima najprej ponudi možnost dogovora, sicer pa se o uvrstitvi v organ odloči z žrebom.

Na zaprtih glasovnicah za kolegijske organe stranke so kandidati izvoljeni, če je glasovnica dobila večino veljavnih glasov.

Oblikovanje kandidatnih list in izbira kandidatov za javne funkcije na državni ravni

42. člen

Kandidatke in kandidate za volitve v Državni zbor, volitve v Evropski parlament in za predsednika Republike Slovenije evidentira svet stranke.

Postopek evidentacije mora trajati najmanj 14 dni, o njem morajo biti obveščeni vsi člani stranke, kandidate lahko predlaga katerikoli član ali skupina članov stranke.

Svet skozi evidentacijski postopek ugotovi ustreznost kandidature in pridobi pristanek kandidata h kandidaturi. Svet oblikuje kandidatno listo za izvolitve na javne funkcije in jo potrjuje z večino glasov članov sveta stranke, razen če ta statut določa drugače.

Če evidentirano zadostno število kandidatov, lahko svet evidentira svoje kandidate do zapolnitve prostih mest.

Član stranke, ki je evidentiran oz. predlagan za izvoljeno ali imenovano funkcijo, mora na zahtevo evidentacijskega organa dati na razpolago vse potrebne podatke in informacije, na podlagi katerih je mogoče oceniti primernost kandidata za opravljanje določene funkcije.

Pri določanju kandidatov za volitve v Državni zbor mora svet pridobiti mnenje o primernosti kandidata s strani lokalnega odbora, ki pokriva območje volilnega okraja, za katerega je kandidat predlagan. Svet lahko kandidata na kandidatno listo uvrsti v nasprotju z mnenjem lokalnega odbora le, če to sklene z dvotretjinsko večino.

Pogoj za kandidiranje so poravnane obveznosti kandidata do stranke.

Pri volitvah kandidatov za volitve v Državni zbor in volitve v Evropski parlament je treba upoštevati razmerje med spoloma v skladu z zakonodajo in določbami tega statuta.

Tehnični postopek evidentiranja in sestavljanja predloga kandidatne liste vodi izvršni odbor.

Oblikovanje kandidatnih list in izbira kandidatov za javne funkcije na lokalni ravni

43. člen

Kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti in volitve župana evidentira in potrjuje pristojna skupščina lokalnega odbora stranke po pravilniku, ki ga sprejme svet stranke.

Kandidate lahko predlaga katerikoli član ali skupina članov stranke.

Pogoj za kandidiranje so poravnane obveznosti kandidata do stranke.

Skupščina lokalnega odbora skozi evidentiranje ugotovi skladnost kandidature in pridobi pristanek kandidata h kandidaturi. Skupščina oblikuje listo kandidatk in kandidatov za javne funkcije in jo potrjuje z večino glasov prisotnih članov stranke. Če ni evidentirano zadostno število kandidatov, skupščina kandidatno listo popolni s kandidati po lastni presoji.

Član stranke, ki je evidentiran oz. predlagan za izvoljeno ali imenovano funkcijo, mora na zahtevo evidentacijskemu organu dati na razpolago vse potrebne podatke in informacije, na podlagi katerih je mogoče oceniti primernost kandidatke oziroma kandidata za opravljanje določene funkcije.

Pred potrditvijo kandidatne liste in kandidata za župana mora lokalni odbor pridobiti obvezno soglasje sveta stranke.

Pri volitvah kandidatov za lokalne volitve je treba upoštevati razmerje med spoloma v skladu z zakonodajo in določbami tega statuta.

Tehnični postopek evidentiranja in sestavljanja predloga kandidatne liste za organe lokalne skupnosti in župana vodi skupina, ki jo za ta namen imenuje skupščina lokalnega odbora.

Omejitev mandatov

44. člen

Član je lahko izvoljen na isto javno funkcijo le za dva polna mandata zapored. Izjemoma lahko član kandidira še za tretji mandat, če to sklene svet stranke z dvotretjinsko večino. Ta omejitev velja za poslance, ministre in župane.

Določba prvega odstavka tega člena ne velja za evropske poslance, ki lahko mandat opravljajo samo enkrat.

Opravljanje iste funkcije v kateremkoli organu stranke na državni ali lokalni ravni je omejeno na štiri polne zaporedne mandate. Ta omejitev ne velja za članstvo v svetu stranke, kjer število mandatov ni omejeno.

45. člen

Natančnejše postopke, pravila in merila za evidentiranje, oblikovanje kandidatnih list, volitve, ponovne in nadomestne volitve, imenovanja individualnih organov, članov organov ter nosilcev drugih funkcij določi pravilnik, ki ga sprejme svet stranke. Ta pravilnik mora tudi določati pravico ugovora na potek volitev in določiti ukrepe v primeru ugotovitve nepravilnosti.

V pravilniku iz prejšnjega odstavka se določi tudi način uresničevanja zakonskih določb o enakopravni zastopanosti spolov.

Razrešitev in odpoklic funkcionarjev in organov stranke

46. člen

Glasovanje o razrešitvi nosilcev individualnih funkcij ter odpoklicu voljenih in imenovanih članov organov stranke se izvede na isti način, kot so bili izvoljeni oziroma imenovani.

Pobudo za razrešitev koordinatorja, namestnika koordinatorja in članov izvršnega odbora lahko poda tretjina članov sveta stranke, nadzorni odbor ali 20 odstotkov članov stranke. O razrešitvi odloča svet stranke z absolutno večino.

Odpoklic sveta stranke lahko predlaga 20 % članstva stranke. O odpoklicu odloča notranji referendum najkasneje 21 dni po podani zahtevi. Za odpoklic je potrebna večina opredeljenih glasov. Kongres mora opraviti nove volitve organov najkasneje v 30 dneh po odpoklicu.

Odpoklic koordinatorja pokrajinskega odbora lahko predlaga 20 odstotkov članov pokrajinskega odbora. O razrešitvi odloča skupščina pokrajinskega odbora z večino opredeljenih glasov.

Odpoklic koordinatorja lokalnega odbora lahko predlaga 20 odstotkov članov lokalnega odbora. O razrešitvi odloča skupščina lokalnega odbora z večino opredeljenih glasov.

Razrešitev in odpoklic se opravita tako, da se o predlogu za razrešitev glasuje »za« ali »proti«. Organ oziroma član organa je razrešen, če je bil organ, ki je glasoval, med odločanjem sklepčen in je razrešitev podprl z večino opredeljenih glasov.

Predlog za razrešitev organov, ki jih volijo vsi člani stranke na državni, pokrajinski in lokalni ravni, ima status glasovanja o zaupnici in zanj ni treba podati posebnih razlogov.

V. GOSPODARJENJE V STRANKI

Sredstva in financiranje

47. člen

Stranka si v skladu z zakonom zagotavlja materialna in finančna sredstva za svoje delovanje s prihodki od:

  • članarin,
  • prispevkov fizičnih oseb,
  • prihodkov od premoženja,
  • proračuna.

Finančno in materialno poslovanje ureja pravilnik, ki ga sprejme svet stranke.

Politika odprtih knjig

48. člen

Stranka je zavezana k politiki odprtih knjig, po kateri ima vsak član možnost vpogleda v poslovanje stranke. Podatki o poslovanju in financiranju stranke morajo biti dostopni na sedežu stranke na zahtevo članice oz. člana stranke.

Stranka na uradni spletni strani stranke objavlja podatke o prihodkih po viru in odhodke po namenu porabe.

Stranka deluje javno. Javnost delovanja se zagotavlja z obveščanjem javnosti o njenem delovanju.

VI. PRENEHANJE, SPOJITEV, PRIPOJITEV IN RAZDRUŽITEV STRANKE

49. člen

O ukinitvi, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke odloča kongres z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov, pri čemer se mora glasovanja udeležiti najmanj ena tretjina članov. Predlog za ukinitev, spojitev, pripojitev ali razdružitev stranke lahko poda svet stranke.

50. člen

Predlog o ukinitvi, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjskopravnih razmerij stranke v primeru prenehanja, spojitve, pripojitve ali razdružitve stranke.

V primeru prenehanja delovanja stranke premoženje in ustanoviteljske pravice preidejo na pravnega naslednika stranke. Če tega ni, o tem odloči kongres stranke ob sprejetju sklepa o prenehanju delovanja stranke.

O nadaljnji uporabi in namenu vseh finančnih sredstev in drugega premoženja ter o pravnem nasledstvu v primeru prenehanja stranke oziroma v primeru izbrisa stranke iz registra odloča generalni sekretar stranke.

Če odločitev o ureditvi premoženjskopravnih razmerij na kongresu ni sprejeta, ureja premoženjskopravna razmerja svet stranke.

V Ljubljani: 24. 6. 2017

Koordinator stranke Levica:
Luka Mesec