Komentar ZL k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor, ki bo obravnavan jutri na matičnem odboru DZ

Državni zbor zamuja z izvršitvijo odločbe Ustavnega sodišča, ki se nanaša na dostopnost volišč invalidom. Kljub temu, da je bila izvršitev že nekajkrat predlagana, Zakon o volitvah v državni zbor še ni bil sprejet, ker se poleg izvršitve odločbe v spremembah vedno najdejo tudi sporne določbe. In tudi tokrat je tako.

Poleg izvršitve odločbe Ustavnega sodišča, poslanski zakon tokrat posega v delovanje volilnih organov - pod krinko izvrševanja odločbe v predlog vnaša sporne in nejasne določbe, ki omogočajo političnim strankam poseg v nepristranskost in neodvisnost delovanja volilnih organov.

Dr. Matej T. Vatovec: “Volilni organi zagotavljajo demokratičnost in zakonitost volitev. To pa lahko zagotavljajo zgolj, če niso podrejeni aktualni politiki. Zato v Združeni levici nasprotujemo možnosti, da politika menja člane volilnih organov. Predlagamo črtanje teh določb, ki jih hoče koalicija v sodelovanju z desnico sprejeti pod krinko izvrševanja odločb Ustavnega sodišča.”

ADP: DANES BO JASNO, KDO PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV IN SLOVENK ŠČITI Z DEJANJI, NE SAMO V BESEDAMI

 

Danes ob 16:00 bo odbor za zunanje zadeve obravnaval predlog Združene levice, ki bi vladi naložil, da državnemu zboru v treh mesecih predloži akt o notifikaciji nasledstva Avstrijske državne pogodbe (ADP). Poslanci bodo tako prvič v zgodovini glasovali o vprašanju, ali je treba ADP notificirati ali ne. Notifikacijo podpira večina pravnih strokovnjakov in velik del civilne družbe, a je kljub navodilu skupščine iz leta 1991 ni predlagala še nobena vlada.

Razprava je pomembna iz dveh vidikov. Z notranjepolitičnega vidika je pomembno, da se bo na seji vzpostavila razlika med strankami, ki si dejansko prizadevamo za notifikacijo ADP-ja, in strankami, ki se zanjo zavzemajo le deklarativno. Izid glasovanja bo tudi jasen pokazatelj, ali bo Slovenija nadaljevala servilno politiko popuščanja pred Avstrijo.

V Združeni levici si za notifikacijo prizadevamo zato, ker Avstrija naši in hrvaški manjšini ne zagotavlja vseh pravic iz 7. člena. Slovenija ne more zares pomagati manjšini do enakopravnosti in dvojezičnosti, če ne notificira nasledstva ADP. Lahko protestira, ampak njeni protesti niso pravno zavezujoči. Avstrija namreč nasledstva ne priznava. Zato bi ga morala Slovenija aktivno uveljaviti, tako kot ga je Češka, ki se je z notifikacijo leta 2004 uvrstila na seznam pristopnic, ki ga vodi Ruska federacija.

Dejstvo je, da ima naša manjšina na Koroškem bistveno manj pravic in podpore, kot jo uživata obe avtohtoni manjšini pri nas ali avstrijska na Južnem Tirolskem. Prizadevanja za uveljavitev dvojezičnost vsakokrat naletijo na oster odpor ne le pri nacionalističnih organizacijah, kot je Hajmatdinst, ampak tudi pri največjih parlamentarnih strankah. Notifikacija nasledstva ADP bi bila jasen signal, da Slovenija na to ne bo pristala.

Pravni in politični argumenti so na strani Slovenije, poleg tega imamo uspešen precedens Češke, ki je nasledstvo uspešno notificirala že leta 2004. V čem je torej problem? – »Slovenska javnost zelo dobro ve, da problem ni v tem, da bi imela Avstrija boljše pravne argumente, ampak v tem, da se naši politiki bojijo vpliva avstrijskega kapitala,« ugotavlja poslanka ZL Violeta Tomić. Poslanec dr. Matej T. Vatovec pa je kolege, ki so jih navadno polna usta o državotvornosti in suverenosti, pred odločanjem opozoril: »Danes bomo prvič v zgodovini glasovali o vprašanju, ali je treba ADP notificirati ali ne. Dobro razmislite, kakšen signal boste z današnjim glasovanjem poslali avstrijskim oblastem!«

 

Zahteve Madžarske za koncesije v Luki Koper so nesprejemljive! (Odziv ZL na izjave madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjárta)

Včerajšnje izjave ministra Szijjárta so nov dokaz, da vlada zavaja javnost o madžarskih zahtevah. Madžarska ne odstopa od zahtev, ki jih je postavila že 15. decembra 2015: vezani posli za gradbena podjetja, privilegij pri železniških prevozih na relacij Koper–Madžarska in vpliv na upravljanje Luke Koper. Madžarska sicer ne zahteva več deleža v Luki, zahteva pa koncesije na pristaniških zmogljivostih. Še več, pričakuje oblikovanje logističnega holdinga iz Luke Koper, SŽ in madžarskih podjetij, ki bi prešel v last 2TDK, s čimer bi Madžarska posredno postala solastnica SŽ in Luke Koper.

Madžarska zahteva koncesije v koprskem pristanišču

Szijjártó je bil glede tega zelo jasen: »Kot je dejal, je Madžarska projekt pripravljena podpreti tudi finančno, a pod pogojem, da bodo v investiciji sodelovala tudi madžarska podjetja. Pričakujejo tudi dostop do Luke Koper za madžarske prevoznike tovora in dolgoročen najem zmogljivosti v pristanišču za madžarska podjetja.« (Vir: MMC RTVSLO).

Dolgoročni najem zmogljivosti ni nič drugega kot koncesije za izvajanje pristaniške dejavnosti v Kopru. To je bil prvotni scenarij vlade, od katerega je Gašperšič v času interpelacije sicer navidezno odstopil: »[R]ekel sem, da če in želimo si in prizadeval si bom, da do tega pride, bosta pri tem projektu sodelovali obe ključni podjetji, ki bosta imeli od tega projekta največ koristi, to sta Luka Koper in Slovenske železnice, ne bo prav nobene potrebe, da bi kakorkoli posegali v kakršnakoli koncesijska razmerja v Luki Koper[.]«

S pripojitvijo logističnega holdinga firmi 2TDK bi Madžarska za pičlih 200 mio EUR posredno dobila polovični delež v Luki Koper in SŽ

Szijjártó je izjavil tudi tole: »Pričakujemo, da bodo madžarski izvajalci tovornega prometa sodelovali v holdingu, ki bo pripet temu projektu.« Tudi ta zamisel ni nova. Sega vsaj v čas prve Janševe vlade, ki je hotela modernizacijo železnic izkoristiti za prodajo SŽ in Luke Koper logistu Deutsche Bahn. Nemčija bi – tako kot danes Madžarska – prispevala majhen delež za modernizacijo železnic, v zameno pa dobila polovični delež SŽ in Luke Koper. Madžarska ima podoben načrt, le da njen lastniški delež v Holdingu ne bi bil neposreden, ampak bi bila njegova solastnica preko solastništva 2TDK.

Alternativa razprodaji je drugi tir v javni lasti in upravljanju   

Izgovor vlade, zakaj forsira sodelovanje tujega kapitala v projektu drugega tira, je bil, da v tem primeru dolg podjetja, ki bo upravljalo drugi tir (2TDK), ne bo vplival na javni dolg. Toda Eurostat bo dolg 2TDK obravnaval enako, če bo ostal v 100-odstotni lasti Slovenije, ali pa če bo v njem manjšinski delež dobila Madžarska. Vse bo odvisno od tega, ali bo mogoče prihodke 2TDK, ki jih bodo zagotavljala DASRS in Luka Koper, kvalificirati kot tržne prihodke. Sodelovanje Madžarske s tem nima nobene zveze.

Zato odpade edini za silo racionalni izgovor vlade za pritegnitev madžarskega kapitala. Za silo, kajti vključitev Madžarske bi podražila projekt. Madžarski bomo morali zagotavljati 4,5-odstotni donos, medtem ko bi se lahko sami zadolžili za dobra 2 %. Celo če Madžarska ne bi zahtevala nobenih vezanih poslov (kar je iluzorno), bi s tem naša strateška infrastruktura  vsaj za 45 let prešla pod nadzor vlade, ki niti formalno ne odgovarja državljanom Slovenije.

Koalicija izvaja politiko izvršenih dejstev, ki je privedla do TEŠ-6

Koalicijske stranke bodo očitno požrle obljube iz časa interpelacije proti ministru Gašperšiču, da bo infrastruktura ostala v javni lasti in upravljanju. To je bila le predstava za javnost. Njihova dejanska strategija je politika izvršenih dejstev. Po nujnem postopku bodo sprejele zakon o drugem tiru, ne da bi prej sklenile dogovor z Madžarsko. Madžarska bo imela proste roke za izsiljevanje, posebej zato, ker vlada ne pripravi resnega plana B. Na koncu bodo poslance postavili pred izbiro: ali potrdite škodljiv sporazum z Madžarsko ali pa ne bomo gradili drugega tira.

Dr. Matej T. Vatovec: “V resnici je ta alternativa lažna: bolje je, da odložimo začetek gradnje za kako leto, kot da pristanemo na novi TEŠ-6! Cerarjevi bodo tako ali tako na oblasti največ do prihodnjih volitev!”