NACIONALNI REFORMNI PROGRAM: ZATEGOVANJE PASOV SE NADALJUJE  

Nacionalni reformni program (NRP) 2017-18 je še eden v vrsti dokumentov, ki kažejo, da je vlada Mira Cerarja vlada »kontinuitete«. Rdeča nit NRP je namreč nadaljevanje javnofinančne konsolidacije ali, z drugimi besedami, rezi in zategovanje pasu. Vlada tako nadaljuje z ukrepi, ki sta jih izvajali vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek. In to kljub temu, da je letos napovedana 3,6 % rast, ki pa prinaša koristi samo kapitalu in bogatim.

Vlada vsako leto pripravi program ključnih ciljev in prioritet v sklopu evropskega semestra – v veliki meri je NRP odgovor na »priporočila«, ki jih Sloveniji posreduje Evropska komisija. Okvir, ki ga postavlja Evropska unija, sili države v stiskanje svojih državljanov.

Slovenija pa je spet bolj papeška od papeža. Varčevanje bo namreč močno zaostrila. Po veljavnih predpisih bi proračun lahko imel do 0,9 % BDP primanjkljaja, po novem predlogu pa samo še 0,6 %. Tega ni mogoče razumeti drugače, kot da se vlada Mira Cerarja odpoveduje potencialnim investicijam v razvojne projekte in socialno politiko.

Vendar to še ni konec zgodbe – na današnji seji je Fiskalni svet, ki je nastal iz politične trgovine med SMC in SDS (fiskalni svet v zameno za ustavne sodnike), podal mnenje, da je treba varčevanje še bolj zaostriti! Po njihovem mnenju ostaja dovolj manevrskega prostora za še večji »fiskalni napor«. Umazana politična trgovina je prinesla hudo škodljive posledice v manj kot mesecu dni.

Miha Kordiš: “Vlada Mira Cerarja nadaljuje z varčevalno politiko, ki jo kontinuirano izvajajo vse vlade od leta 2009 naprej. To niso reforme, ki prinašajo izboljšave in razvoj, ampak reforme, ki prinašajo še več odrekanja in jemanja in od katerih večina ljudi ne bo imela nič. Slovenija torej ostaja na začrtani poti - stiskala bo svoje državljane bolj kot to od nje zahteva EU.”

V skladu z doktrino »vitke države« v NRP tako lahko beremo o nuji pokojninske reforme, ki bo zaostrila položaj pri upokojevanju, o reformi plačnega sistema v javnem sektorju, ki bo poslabšala situacijo zaposlenih in drugih podobnih ukrepih, ki bodo še bolj okrnili socialno vlogo države. Skorajda cinično pa vlada zapiše, da bo na trgu delovne sile ukrepala proti segmentaciji, drugače rečeno, proti prekarizaciji. Eden izmed ključnih načinov za to je okrepljen inšpekcijski nadzor. Inšpektorat za delo ima 80 inšpektorjev, ki nadzorujejo nekaj manj kot 200 000 poslovnih subjektov. Vse konkretne predloge po zvišanju sredstev, ki smo jih že večkrat podali v Združeni levici, pa je vlada hladnokrvno zavrnila.   

DOKTORSKI ŠTUDIJ NAJ BO ŽE NASLEDNJE LETO BREZPLAČEN  

Doktorski programi so po tri letnem vakuumu spet (so)financirani. Vendar je sistem sofinanciranja slabo premišljen, saj kot glavni kriterij za nadaljevanje študija postavlja finančne zmožnosti in ne znanja. Zato v Združeni levici predlagamo nujne izboljšave, ki bi odpravile nesmiselnosti trenutne ureditve in že v naslednjem študijskem letu zagotovile brezplačen doktorski študij.

Predlagamo naj s študijskim letom 2017/2018 javnim univerzam zagotovi proračunska sredstva za študij na tretji stopnji v celotnem obsegu in s tem zagotovi za študente brezplačen doktorski študij enako dostopen za vse, kot to omogoča novembra 2016 sprejeta novela Zakona o visokem šolstvu. Poleg tega na Vlado RS, še posebej pa na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,  naslavljamo štiri zahteve, uresničitev katerih bi pomenila velik korak za razvoj doktorskega študija v Sloveniji:

  1. Študentje, ki se bodo izpisali iz študijskega programa, ker sofinanciranja niso pridobili, s tem ne smejo imeti dodatnih stroškov, fakultete pa jih ne smejo terjati za šolnine;
  2. Poleg kritja šolnine naj sofinanciranje omogoči denarno spodbudo, ki bo pomagala pri pokrivanju osnovnih življenjskih stroškov;
  3. Znova naj uvede normirane šolnine, saj se bo s tem zajezil strm trend dviganja šolnin na doktorski ravni;
  4. Ministrstvo naj v skladu z novim zakonom zagotovi v celoti brezplačen doktorski študij na javnih univerzah že z letom 2017/2018.

Obravnava Priporočila danes poteka na Odboru Državnega zbora za izobraževanje. Poslanci imajo možnost, da se zavzamejo za dobrobit študentov in za kakovosten ter pravično dostopen doktorski študij: na tretji stopnji naj študirajo najbolj sposobni, ne najbolj bogati.

Lahko nas veseli, da je tudi Študentska organizacija Slovenije zavzela zelo podobna stališča in zahteve, kot jih podajamo v Združeni levici, in se tako v tem primeru postavila za interese študentov in visokega šolstva nasploh.

Miha Kordiš: “Cilj našega priporočila je, da naj pri doktorskem študiju veljajo samo kriteriji kakovosti in znanja, ne pa finančnega izhodišča študenta. Zato zahtevamo, da sofinanciranje postane bolj prijazno do študentov, da se omeji rast šolnin s ponovno uvedbo normiranih šolnin in da se prav tako povrne dodatne denarne štipendije oziroma spodbude.”

Vlada zavira izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji  

Poslansko skupino Združena levica je danes obiskala delegacija Sekretariata Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin Sveta Evrope, ki vrši nadzor nad  zagotavljanjem pravic do enakosti pred zakonom in enakega pravnega varstva pripadnikov narodnih manjšin v državah Evropske unije. Obiska in pogovora s poslanci Združene levice glede zaščite pravic manjšin, predvsem Romov v Sloveniji, so se udeležili Detlev Rein, Marieke Sanders in Gisella Gori.

Okvirna konvencija predstavlja minimum zagotovil na mednarodni ravni za zaščito manjšin ter pravic in svoboščin pripadnikov manjšin. V omenjeni konvenciji je v prvem členu zapisano, da je zaščita narodnih manjšin ter pravic in svoboščin pripadnikov teh manjšin sestavni del mednarodnega varstva človekovih pravic in kot taka spada v okvir mednarodnega sodelovanja.

Podpisnica konvencije Sveta Evrope je tudi Slovenija, ki se je zavezala, da bo s svojo ustavo in z zakoni zaščitila manjšine, med drugim tudi Rome, in njenim pripadnikom zagotovila poleg pravic in svoboščin, da ohranjajo in razvijajo svojo etnično, kulturno, jezikovno in versko identiteto.

A ker se ravno romska problematika v Sloveniji ureja prepočasi – vladne strategije se oblikujejo predlogo in brez jasnih ciljev, obstoječa zakonodaja je neprimerna in neživljenjska, poleg tega pa država še vedno ni poskrbela za primerno infrastrukturo romskih naselji, kaj šele, da bi zagotovila enakopravnost, poskrbela za socialno varnost in dostojno življenje pripadnikov romske skupnosti -, je delegacija okvirne konvencije zaprosila poslance Združene levice, da podajo oceno stanja.

Matjaž Hanžek je delegaciji okvirne konvencije iz Sveta Evrope orisal probleme, s katerimi se srečuje romska skupnost v Sloveniji, in predstavil zakonske rešitve, s katerimi bi odpraviti obstoječe neskladje med zakonom o romski skupnosti in njegovim izvrševanjem na lokalni ravni. V Združeni levici smo namreč predlagali tri ključne spremembe: da občinam, v katerih živijo Romi, država nameni višjo povprečnino; da se sprejme moratorij na razpolaganje z nepremičninami in zemljišči, v ali na katerih živi romska manjšina; in da člane romskega sveta volijo Romi sami na neposrednih in demokratičnih volitvah na vsake štiri leta.

Čeprav je zakonske rešitve, ki smo jih predlagali v Združeni levici, podprla romska skupnost, jih je prejšnji teden zavrnila vlada s pojasnilom, da bo sama pripravila sistemske rešitve. Vladi bi v Združeni levici še verjeli, če ne bi iste argumente poslušali vsakokrat, ko se iščejo rešitve za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji. V tem se vlada Mira Cerarja ne razlikuje od drugih dosedanjih vlad, ki niso imele posluha za romsko problematiko.

Matjaž Hanžek: »Vlada Mira Cerarja ne podpira predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o romski skupnosti, ki so ga podprle skoraj vse romske organizacije  v Sloveniji. Gre za veliko ignoranco vlade, ki že tri leta obljublja sistemske rešitve, a do zdaj ni naredila nič. Zato dvomim, da je sposobna v enem letu pred volitvami pripraviti boljše rešitve od teh, ki smo jih pripravili v Združeni levici v sodelovanju z romsko skupnostjo.«