ZL: NAMESTO ZA NOVO OROŽJE NAMENIMO DENAR SOCIALI

Vlada se je odločila, da bo že letos povečala vojaške izdatke za novih 24 milijonov evrov, nato pa vsako leto še za 30 mio evrov. V Združeni levici nasprotujemo napovedanem povečanju vojaških izdatkov. Gre za neupravičeno in skrajno negospodarno, hkrati pa tudi nesmotrno porabo javnega denarja. Denar bi morali nameniti reševanju socialnih stisk in krize zdravstvenega sistema, ne pa za nakupe orožja za potrebe zveze Nato. Od vlade zato zahtevamo, da pripravi analizo vseh investicij nad 10 mio EUR od leta 2001 in nemudoma odpove napovedano povečanje proračunskih izdatkov za orožje.

Vlada pospešeno povečuje vojaški proračun

Vlada se je že drugič v manj kot pol leta odločila, da bo povečala vojaške izdatke zavoljo hitrejšega doseganja ciljev Nata. Tako naj bi se vojaški proračun vsako leto povečal najmanj za 30 mio evrov (prvotno za 20–30), vmesni cilj 1,2 % BDP-ja dosegel že leta 2025 (prvotno 2028). Poleg tega bo vlada že v letu 2017 ministrstvu za obrambo namenila 24,3 mio evrov dodatnih sredstev in izvedla razpis za nakup novih oklepnih vozil Patria. Glede na nedavni Strateški pregled obrambe in izjave načelnika generalštaba lahko pričakujemo, da bo vlada pod pritiski Nata dodatna sredstva povečala na 30–45 mio evrov letno, vmesni cilj pa na 1,4 % BDP-ja. Skladno z Natovo doktrino bo denar porabljen za orožje in opremo, ne pa recimo za plače vojakov.

Neupravičena, nesmotrna in negospodarna poraba denarja

Povečanje vojaških izdatkov je neupravičeno, ker ni namenjeno obrambi države, ampak Natovim »ciljem za Slovenijo«. Glavni cilj Nata za Slovenijo je vzpostavitev dva bataljonskih skupin, katerih oprema naj bi stala 1,2 milijarde evrov. Z vzpostavitvijo bataljonskih skupin bi Slovenska vojska postala uporabna za Natove operacije visoke intenzivnosti v tujini.

Povečanje vojaških izdatkov je nesmotrno, ker je v državi cela vrsta pomembnejših področij, ki zahtevajo takojšnja dodatna sredstva. Nesprejemljivo je, da je vlada za nabavo orožja letos odobrila več dodatnih sredstev (24,3 mio evrov) kot za program skrajševanja čakalnih dob (18 mio evrov). Še več: vlada povečuje vojaške izdatke, hkrati pa zmanjšuje delež javnih izdatkov v BDP-ju. Zato bo povečevanje vojaških izdatkov siromašilo zdravstvo, socialno politiko in razvoj.

Povečanje vojaških izdatkov je še toliko bolj nesprejemljivo zaradi notorične negospodarnosti ministrstva za obrambo. Za opremljanje SV je bilo porabljenih 1,5 milijarde EUR. S kaj smo za to dobili? – V kratki zgodovini SV težko našli nakup orožja, ki ne bi zbujal globokih dvomov v gospodarnost in celo zakonitost. Vse večje investicije so namreč bile izrazito negospodarne: nakup vozil patria, nakup protiletalskih raket Roland, modernizacija tankov T-55, modernizacija letališča Cerklje, informacijski sistem ISLOG. Večino teh milijonskih investicij je vojska predčasno odpisala ali pa so bile že v izhodišču zgrešene ali predimenzionirane.

Miha Kordiš:  “Medtem ko vlada ne najde denarja za slovensko zdravstvo, šolstvo in socialo, brez težav pristaja na izsiljevanje Nato birokratov in takoj iz žepa privleče 24,3 mio evrov za nakup starega železa.”

Vlada naj sredstva nameni sociali, zdravstvu in šolstvu, ne orožju

Razlogi za povečanje vojaškega proračuna, ki jih navaja vlada so zavajajoči in neresnični. Vlada in mediji namreč stalno ustvarjajo vtis, da so izdatki Slovenije za vojaške namene prenizki in da je Slovenija, prosto po Donaldu Trumpu, dolžnica Nata in ZDA. A že osnovna analiza pokaže, da je Slovenija v zadnjih desetih letih primerjalno porabile precej več kot recimo Avstrija, Češka ali Slovaška. Zapravili smo tudi po več kot 550 mio evrov letno, da bi imeli vojsko, ki menda hodi okoli v strganih čevljih in po lastnih merilih ni sposobna braniti države. Tudi iz SV so vedno pogostejši glasovi, ki za množične odhode vojakov in slabo stanje enot ne krivijo več le varčevanja, ampak nespametne nakupi oborožitve ter stalne »reorganizacije« enot.

Miha Kordiš: »Absurdno je, da po krivdi poveljstev in upravnega dela ministrstva 55 % pilotov helikopterjev, ki opravljajo pomembne naloge reševanja, nima pooblastila za izvajanje operativnih nalog. To je tako, kot če 55 % voznikov LPP-ja ne bi smelo prevažati potnikov. Kakšen smisel ima investirati milijone v opremo, če stoji v skladiščih?«   

V takih okoliščinah bi bilo vsako povečevanje izdatkov zaradi »zavez do Nata« podobno metanju denarja v vrečo brez dna. Zato bomo na nujni seji odbora za obrambo od vlade zahtevali, da izdela analizo smotrnosti vseh vojaških investicij v vrednosti nad 10 mio EUR in da prekliče povečanje izdatkov za izpolnjevanje »zavez do Nata«, denar pa porabi v javnem interesu!

Vlada še naprej skriva dokumente o nakupu ograje

Združena levica je prek parlamentarnih vzvodov pred dobrim mesecem dni pridobila del tajne dokumentacije o nakupu žične in panelne ograje, ki pa je javnosti ne smemo pokazati. Ker razlogov za tajnost teh dokumentov ni, smo v skladu z Zakonom o tajnih podatkih zahtevali od direktorja zavoda za blagovne rezerve umik oznake tajnosti - interno nad dokumenti in razkritje celotne dolžine naročene graje ter njene skupne vrednosti. Naša zahteva je bila zavrnjena z absurdno argumentacijo, da bi razkritje dolžine in stroškov že postavljene žice domači javnosti lahko ogrozilo varnost države in  vplivalo na begunski tok čez Slovenijo.

Več kot očitno je, da direktor blagovnih rezerv vztraja pri oznaki tajnosti, pa ne zato ker bi s tem ogrozil državno varnost, ampak ker se izogiba odgovorom, ki jih od njega zahteva javnost. V Združeni levici se zato sprašujemo, ali z ohranjanjem oznake interno na blagovnih rezervah prikrivajo spornost nakupa ograje - manipuliranje z naročili, sklepi in pooblastili ter dejansko vrednostjo kupljene žice in ograje? Poleg tega, če bi z oceno o ogroženi državni varnosti na zavodu za rezerve mislili resno, bi dokumente nedvomno označili z višjo tajnosti in ne z najnižjo.

Kaj se skriva za oznakami tajnosti?

Do sedaj so v medijih razkriti dokumenti pokazali, da sklep zavoda za blagovne rezerve o začetku postopka javnega naročila nosi bolj zgoden datum kot vladni sklep, na katerega se zavod v svojem dokumentu sklicuje. V dokumentaciji zavoda tudi ni dokumenta, ki bi potrjeval navedbe, da je vlada za izvedbo postopka nakupa ograje pooblastila gospodarskega ministra. Dostopna dokumentacija tudi kaže, da je direktor zavoda za blagovne rezerve začel sklepati posle za nakup ograje, še preden je imel za njih finančno pokritje, in da je pri nakupu ograje sklenjena pogodba s podjetjem, ki ni imelo najnižje ponudbe.

Vse navedbe o kršitvah naj bi direktor zavoda za blagovne rezerve že označili za “pomoto” in se nato zavili v molk, čeprav utemeljeni sumi korupcije pri naročilu in nakupu ograje še naprej ostajajo neovrženi. Zato je danes poslanec Združene levice dr. Matej T. Vatovec ministra Počivalška, ki je za nakup ograje zavod za blagovne rezerve kar ustno pooblaščal, še enkrat pozval k razkritju pogodb in preložitvi ustreznih dokazil opravljene inšpekcije MGR-ja, da je na zavodu za blagovne rezerve res prišlo do pomote. Ob tem je ministra še zaprosil, naj jasno odgovori, če se razkrita vrednost 6 mio 628 tisoč evrov za nakup ograje in žice ujema s seštevki sklenjenih pogodb, ter pojasni favoriziranje podjetja Minis pri nakupu ograje in njenega direktorja, katerega nihče v Sloveniji ne pozna.

Minister ne želi odgovoriti

Od ministra smo bili znova deležni odgovora, da so vsi nakupi žice in ograje potekali v skladu s predpisi, in da bi razkritje zahtevanih podatkov ogrozilo državno varnost. Ker je jasno, da minister Počivalšek ne želi odgovoriti na postavljena vprašanja in se skriva za oznakami tajnosti,  bomo Združeni levici storili vse, kar je v naši moči, da se dokumenti o nakupu ograje razkrijejo javnosti ter pojasnijo postopki nabave.  

 

 

Privatizacija NLB je škodljiva, alternativa še vedno obstaja

Čeprav NLB posluje z dobičkom in lahko davkoplačevalcem sama v nekaj letih povrne vložena sredstva, Vlada RS nepremišljeno hiti z njeno privatizacijo. Cena, po kateri namerava vlada prodati NLB, ne dosega niti 50 odstotkov trenutne knjigovodske vrednosti banke in niti tretjine stroškov, ki smo jih imeli državljani z dokapitalizacijo banke. Ker je privatizacija naše največje banke nepotrebna in na dolgi rok škodljiva, smo v Združeni levici na Vlado RS naslovil pobudo za ustavitev privatizacije.  

Luka Mesec: “S prodajo NLB vlada ne bo dobila povrnjene niti tretjine sredstev, ki so bile v banko vložena z dokapitalizacijo. Po drugi strani pa banka beleži izjemne dobičke, s katerimi lahko sama v zgolj nekaj letih povrne vložena sredstva.”

Že s finančnega vidika je nezaslišano, da vlada NLB prodaja zdaj, ko stanje na trgu ne odraža realne vrednost NLB-ja. Zato je jasno, da vlada s privatizacijo NLB-ja ne bo uspela povrniti javnih sredstev, ki so bila porabljena za dokapitalizacijo. Za celoten delež v NLB naj bi dobili le 650 mio EUR, kar je le 42 % od 1,55 milijarde EUR, kolikor je znašala zgolj zadnja dokapitalizacija.

Prodaja ni neizogibna

Obstajata vsaj dve alternativi privatizaciji. Prva, ki jo ima vlada na voljo in na katero v ZL opozarjamo že cel mandat, je, da obstoječa odredba Evropske komisije Sloveniji dopušča možnost, da matično banko NLB ohranimo v javni lasti, odprodajo pa se hčerinske družbe na Balkanu. S tem bi vlada ohranila matično banko in večino dobička skupine, medtem ko bi po sedanjem, scenariju ohranila le 25 % dobičkov in omejen vpliv na matično banko.

Dejanska alternativa, ki bi jo morala izboriti vlada, pa je sprememba odredbe Evropske komisije. Italija in Portgalska sta se pri EK uspešno dogovorili za odlog privatizacije njihovih bank. Enako bi morala storiti slovenska vlada. Na tem mestu velja spomniti, da je Slovenija banke dokapitalizirala izključno z lastnimi sredstvi, z denarjem slovenskih davkoplačevalcev in od Evropske komisije in Trojke ni prejela niti evra. Zato nimamo nobenega razloga, da na izsiljevanje pristanemo. Slovenija je stabilna in lahko brani svojo ekonomsko suverenost. Vlada bi zato morala v Bruslju izpogajati preklic zaveze.

Luka Mesec: “Vlada bi morala v Bruslju izpogajati preklic škodljivih zavez glede razprodaje bank. Slovenija je stabilna in nima nobenega razloga, da pristaja na izsiljevanje. Lahko branimo svojo ekonomsko suverenost.”

Razprodaja bank je pomik na periferijo

Glavni razlog, zakaj vlada ne sme prodati NLB-ja pa je, da gre za sistemsko in največjo slovensko banko. Od te banke so med drugim odvisne investicije v Sloveniji, gospodarska rast in razvoj. Zato države evropskega jedra, s katerimi se sicer Slovenija rada primerja, ohranjajo banke v domači lasti. Lep zgled je Nemčija. Tam imajo tuje banke le 3,2-odstotni tržni delež, več kot 40 % trga pa obvladujejo deželne in zadružne banke. V državah evropske periferije kot so Hrvaška, Bosna, Srbija, Bolgarija, Romunija, je seveda slika ravno obratna.  Vlada Mira Cerarja torej ustvarja finančni sektor, kakršen je značilen za periferne države.  

Luka Mesec: “Vprašanje prodaje sistemskih bank je vprašanje ali bomo o investicijah in razvoju te države odločali v Ljubljani ali pa bodo odločali v Frankfurtu, Luksemburgu ali kaki drugi finančni prestolnici Evrope.”

Vladna koalicija naj prevzame odgovornost za usodo NLB

Vlada se obnaša, kot da s privatizacijo NLB nima nič, kot da ni sama uvrstila NLB-ja na seznam za prodajo v Strategiji upravljanja. Koalicijski prvaki se obnašajo, kot da niso sami imenovali vodstva SDH in kot da zakonodaja ne omogoča, da bi – kot v primeru Telekoma – da o prodaji dokončno odločila vlada.

V Združeni levici zato pričakujemo, da bo vodstvo SDH-ja zahtevalo soglasje vlade, ki se ne sme izogniti odgovornosti za usodo NLB-ja. Ob tem pa Vlado RS pozivamo, da zavrne razprodajo bančnega sektorja in da zahteva odpravo zahtev Evropske komisije po privatizaciji NLB in ABanke.

Luka Mesec: “Lastništvo bank je ena od razločitvenih črt med evropskim centrom in periferijo. Ko se odločamo o prodaji NLB, se zato odločamo tudi o tem, ali želimo, da bo naša država čez 10 ali 20 let bolj podobna Nemčiji ali Bolgariji.”