Čas je za vpis pravic narodnih manjšin nekdanje SFRJ v Ustavo

Združena levica je danes skupaj s predstavniki Zveze zvez konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji predstavila predlog za dopolnitev Ustave s katerim bi njenim pripadnikom priznal status narodnostnih manjšin. Sopodpisa predloga,  s katerim bi naši ustavi dodali novi člen s katerim bi priznali in uredili pravice narodnih skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, smo ponudili tudi ostalim poslanskim skupinam. S tem smo naredili prvi korak k dolgo pričakovani spremembi položaja pripadnikov narodov bivše skupne države.

Položaj narodov nekdanje SFRJ je treba urediti z Ustavo

Narodne skupnosti pripadnikov narodov bivše SFRJ v Sloveniji ne uživajo posebnega ustavnega varstva, kot to uživajo italijanska in madžarska ter romska skupnost. Kar pomeni, da ne položaj ne status narodnih skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, ki predstavljajo kar dobrih 10% prebivalstva Slovenije, ni pravno urejen, prav tako ne njihove kulturno-identitetne pravice.

Zveza zvez konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ si vse od svoje ustanovitve prizadeva, da bi se položaj in pravice v Sloveniji živečih narodnostnih manjšin uredile z umestitvijo dodatnega člena v slovensko ustavo. V sodelovanju z njimi smo v Združeni levici pripravili predlog za dopolnitev Ustave, ki bi ji dodali nov 64.a člen: "Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in posebne pravice ureja zakon."

Matej T. Vatovec: »Z vpisom v Ustavo bi priznali obstoj narodnim manjšinam ter uredili položaj in kulturne pravice narodnih skupnosti iz bivše SFRJ. Ustavno varovan status manjšine bi pripomogel k uresničevanju zavez, h katerim smo se kot država zavezali že pred več kot četrt stoletja.”

Manjšinske pravice je treba varovati

Vprašanja manjšin in njihovih pravic so del temeljnega razmisleka o enakopravnih družbenih oblikah. Zato se v Združeni levici borimo proti vsem oblikam diskriminacije in zagovarjamo pravice manjšin ter njihovo enakopravno vključevanje v kulturne, socialne, politične in ekonomske vidike družbenega življenja.

Slovenska ustava položaj narodnostnih manjših in kolektivno varstvo njihovih pravic ureja nesorazmerno. Ustava varuje italijansko in madžarsko narodno skupnost ter romsko skupnost, številčnejših skupnosti narodov nekdanje skupne države pa ne. Politika se je sicer že večkrat zavezala, da bi zavarovala pravice narodnostnih manjšin narodov nekdanje SFRJ do kulturnega in jezikovnega izražanja. Leta 2011 je bila tako sprejeta Deklaracija Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki priznava obstoj narodnostnih skupnosti bivše SFRJ in naroča izvršilnim organom, da poleg že doslej priznanih individualnih pravic za pripadnike teh skupnosti začno urejati tudi njihove kolektivne pravice. A do danes se ni spremenilo nič.

Združena levica danes z predlogom za spremembo Ustave izpolnjuje zavezo dano v volilnem programu. S to spremembo bi narodnostnim skupnostim bivše SFRJ končno priznali status manjšine, da so konstitutivni del naše družbe,njihov položaj in kolektivne kulturne pravice pa bi  uredili na zakonski ravni.

Slovenija pri varovanju pravic narodnih manjšin zaostaja za drugimi državami nekdanje SFRJ

Pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narodov si že več kot dve desetletji neuspešno prizadevajo za sistemsko ureditev svojega manjšinskega statusa v Sloveniji. Da je Slovenija do danes za ureditev statusa pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije naredila premalo, pritrjuje tudi dejstvo, da so vse bivše republike SFRJ - razen Slovenije - že priznale na njihovem teritoriju živeče narodnostne manjšine.

Da je potrebno na ustavni ravni pripoznati narodnostnim skupnostim status manjšine v Sloveniji in urediti njihove kolektivne pravice, vrsto let neuspešno opozarjajo tako domači kot tuji strokovnjaki. Tudi vsa dosedanja priporočila komisij OZN, Sveta Evrope, OECD in Evropske komisije so od Republike Slovenije zahtevala enakovredno in nediskriminatorno obravnavo vseh manjšinskih narodnih skupnosti.

Zato je edina prava rešitev, da se s predlagano ustavno dopolnitvijo, s predlaganim 64.a členom, na podlagi mednarodnih in lastnih zavez Slovenije, narodnim skupnostim pripadnikov narodov nekdanje SFRJ prizna manjšinski status, ki se bo nanašal na njihove kolektivne kulturne pravice.

Matej T. Vatovec: “V današnjem času je bratstvo narodov vse bolj pomembno. Zato je skrajnji čas, da se v Sloveniji živečim Albancem, Bošnjakom, Črnogorcem, Hrvatom, Makedoncem in Srbom prizna status manjšine ter družbo naredi bolj enakopravno.”

Vlada zmetala 1,5 milijarde v orožje, v ZL predlagamo revizijo nakupov  

Odbor za obrambo je danes obravnaval zahtevo Združene levice, da se odpove povečanje izdatkov za izpolnitev »zavez do Nata« in da se opravi revizija nakupov orožja v preteklosti. Obravnava je bila prekinjena, razprava pa je pokazala, da je naša obrambna politika popolnoma podrejena potrebam Nata, V ZL bomo naredili vse, da Vlado RS odvrnemo od nesmiselnega oboroževanja po »diktatu Nata« in zagotovimo več blaginje prebivalcem in prebivalkam Slovenije.

Za oborožitev porabljenih iracionalnih 1,5 milijarde EUR, revizije še ni bilo

Pospešeno oboroževanje, vključno z nabavo prosulih patrij, je toliko bolj nesprejemljivo, ker je vojaška birokracija notorično nesposobna zagotoviti racionalno porabo sredstev. Vse večje investicije so bile izrazito negospodarne ali celo koruptivne: patrije, protiletalski sistem Roland, modernizacija tankov T-55, informacijski sistem ISLOG itn. Vedno več uslužbencev SV in MORS priznava, da za krizo v SCV ni krivo varčevanje, ampak predvsem zgrešeni nakupi orožja in večne transformacije enot. Čeprav je bilo za obrambo še leta 2010 porabljenih 1,5 % BDP-ja, zdaj večina enot ni sposobnih za oborožen boj. Zato  Zato v Združeni levici od od Vlade RS zahtevamo, da izdela revizijo vseh vojaških investicij v vrednosti nad 10 mio EUR.

Miha Kordiš: »Nekdanji direktor direktorata na MORS javno prizna, da je bila s transformacijo narejena nepopravljiva škoda bataljonu JRKBO, v katerega smo vložili več kot 100 mio EUR. – Nihče ne odgovarja! Ministrica prostodušno pove, da 55 % pilotov helikopterjev ni operativnih. – Spet nihče ne odgovarja! Vojska je sveta krava. Bolj ko je neracionalna, več denarja ji obljubijo politiki! Zato v združeni levici zahtevamo revizijo vseh vojaških investicij v vrednosti nad 10 mio EUR. «

Nato zanima le prodaja orožja

Znova se je pokazalo, da vlada namesto z argumenti raje operira z manipulacijami. Nikakor namreč ne drži, da je Slovenija, prosto po Donaldu Trumpu, dolžnica Nata in ZDA.  Slovenija je v Natu neto plačnica, predvsem pa Nato ne brani Slovenije, ampak interese ZDA in drugih vodilnih članic. Nevojaške varnostne grožnje (terorizem) in humanitarno katastrofo (begunsko krizo), zaradi katerih vlada povečuje vojaške izdatke, so prav posledica zahodnih vojaških intervencij.

Miha Kordiš: »Vlada ne skriva, da povečanje izdatkov ni namenjeno obrambi Slovenije, ampak »zavezam do Nata«. Nata pa ne zanimajo potrebe Slovenije. Zanima ga to, koliko orožja nam lahko proda in kako lahko izkoristi SV za svoje cilje v tujini.«

Za Vlado imajo zaveze do Nata prednost pred potrebami prebivalcev Slovenije

Čeprav Slovenija nikakor ni vojaško ogrožena, je vlada za nakup in vzdrževanje orožja iz proračunske rezerve namenila več sredstev (24,3 mio EUR) kot za krajšanje čakalnih dob v zdravstvu (18 mio EUR). Pri tem niso problem le enkratni izdatki, ampak srednjeročni načrti. Vlada bi vojaške izdatke povečala na 1,2 % BDP-ja, hkrati pa naj bi skladno s Programom stabilnosti zmanjšala izdatke javnega sektorja pod 42 % BDP-ja.

Miha Kordiš: »Če se primerjamo z Avstrijo, že zdaj porabimo več za represivni aparat in manj za zdravje ter socialno politiko. Prepričan sem, da državljani ne bi nikoli pristali na povečanje izdatkov zaradi 'zavez do Nata', če bi vedeli, da s tem zmanjšujemo blaginjo Slovenije.”

 

 

ZL: Sprejem zakona o inšpekciji dela je nujen ukrep proti prekarnosti

 

Združena levica je znova vložila predlog novele Zakona o inšpekciji dela (ZID), s katerim želi povečati učinkovitost delovne inšpekcije v boju proti prekarnosti. Odbor za delo bo  predlog obravnaval v četrtek.  Pred obravnavo bomo naše rešitve predstavili koalicijskim strankam.

Prekarno delo je treba preoblikovati v redne zaposlitve

Glavni problem trenutne ureditve je, da delovna inšpekcija nima ustreznih pooblastil za uspešen boj proti prekarnosti. Za ponazoritev: če v podjetju tržna inšpekcija najde zaposlene na črno, delodajalcu naloži zaposlitev teh oseb ter poplačilo dajatev za nazaj. Nasprotno pa, če delovna inšpekcija v podjetju najde prekarnega delavca z vsemi sestavinami delovnega razmerja, lahko izreče le prepoved dela. To pa delodajalec ponavadi “uredi” enostavno tako, da delavca odpusti.

Z novelo ZL pa delovna inšpekcija ne bi več prepovedala dela, ampak bi - po analogiji s tržno inšpekcijo in delom na črno - delodajalcu odredila, da prekarnega delavca, ki so mu kršene osnovne delavske pravice, redno zaposli.

S predlaganima rešitvama bi zaščitili prisilne samozaposlene, pa tudi delavce, ki jih delodajalci najemajo preko nezakonitih agencij. Sprejem zakona je nujen, če želimo ustaviti eksplozijo »espeizacije« v medijih, gostinstvu, prevozništvu ter gradbeništvu in preprečiti divji »outsourcing«, katerega sinonim so t. i. IPS-i v Luki Koper.     

Miha Kordiš: »Stvar je zelo preprosta: Ali bomo še naprej dopuščali delitev med prvo- in drugorazrednimi delavci, ali pa jo bomo odpravili? Absurdno je, da delovna inšpekcija dokaže grobe kršitve zakonodaje, ne more pa doseči, da bi prekarni delavci prišli do normalne zaposlitve.«  

Socialno usmerjene stranke bi morale podpreti predlog Združene levice

Vlada se je s svojo »mini reformo« trga dela, s katero naj bi reševali tudi problem prekarnih delavcev, znašla v slepi ulici. Svoj predlog so vključili v paket, ki vsebuje kup protidelavskih ukrepov, kar je tudi razlog za zavrnitev njihovega predloga s strani sindikatov v ESS.

Združena levica vladi ponuja izhod iz pat položaja, v katerem so se znali s svojim paketom. Če ji gre res za boj proti prekarnosti, bo koalicija podprla zakon Združene levice in omogočila, da do redne zaposlitve pridejo vsi prekarci, ki prisilno delajo v sp-jih prek raznih pogodb in v nezakonitih agencijah.

Miha Kordiš: “Koalicija že tri leta retorično prikimava delavskim predlogom Združene levice. A jih, takrat ko gre zares, takrat ko bi delavcem dejansko lahko pomagala, rešitve prestavlja na nedoločno prihodnost. Če hoče koalicija ohraniti vsaj malo načelnosti, mora podpreti naše rešitve iz Zakona o inšpekciji.”