Reorganizacija SV: vojaki zapuščajo vojsko, vodstvo ustanavlja nove službe za častnike

Vlada je 30. marca sprejela spremembe Srednjeročnega obrambnega programa. Podala je soglasje za novo reorganizacijo SV. Očitno bodo že letos spet ustanovili poveljstvo sil, ki so ga zaradi racionalizacije ukinili leta 2013! Vodstvo ministrstva in SV očitno živita v paralelnem vesolju: manj ko je vojakov, več bo poveljniških struktur! Denarja zanje očitno ni nikoli premalo! V Združeni levici spremembam nasprotujemo.

Generalštab ima danes dvakrat več zaposlenih kot pred profesionalizacijo, čeprav se je vojska skrčila za skoraj desetkrat

V generalštabu je bilo konec leta 2001 zaposlenih 197 pripadnikov, ki bi v primeru vojne poveljevali do 70.000 vojakom (v glavnem rezervistom). Zdaj, ko se je SV skrčila na zgolj 7.760 (vključno z več kot 1.000 civilnimi osebami in vojaškimi uslužbenci ter prostovoljno rezervo), ima generalštab dobrih 400 pripadnikov! Zaradi odhoda vojakov se delež častnikov stalno povečuje, delež vojakov, ki naj bi jim poveljevali, pa upada. Kljub temu in kljub domnevnemu pomanjkanju sredstev pa prioriteta niso vojaki, ampak nove službe za častnike!

Vlada očitno spet ustanavlja poveljstvo sil, ki ga je leta 2013 zaradi racionalizacije ukinila     

Kot je v odgovoru na poslansko vprašanje Mihe Kordiša 29. 12. 2014 zapisal takratni minister Veber, je »leta 2013 Slovenska vojska vzpostavila racionalnejšo organizacijsko strukturo z združitvijo strateške in operativne ravni poveljevanja«. Poveljstvo sil (PSSV) so pripojili generalštabu (GŠSV). Sprememba Srednjeročnega programa že v letu 2017 predvideva ponovno »prilagoditev formacije GŠSV za izvajanje poveljevanja na strateški ravni« in »vzpostavitev operativnega poveljstva za izvajanje poveljevanja na operativni ravni«. Z drugimi besedami, brez kakšnega koli resnega premisleka je vlada podala soglasje  za ponovno vzpostavitev poveljstva sil. Očitno zaradi povečanja sredstev za vojsko racionalizacija ni več potrebna!

»Formacijske spremembe enot SV«: še več vprašljivih reorganizacij 

Spremenjeni program predvideva  reorganizacije enot, čeprav so se pretekle izkazale za nepotrebne in škodljive. To je pred časom jasno povedal tudi bivši direktor direktorata za vojaško načrtovanje Primož Švab: »Zadnje preoblikovanje Slovenske vojske oziroma transformacija je bila zgrešena.« (SV, april 2016). Ministrica Andreja Katič je na poslansko vprašanje Mihe Kordiša v zvezi s tem odgovorila, da je to »osebno mnenje«. – Skratka: namesto, da bi se ministrstvo učilo na napakah, nadaljuje staro politiko vedno novih reorganizacij! V Združeni levici zato sprejetim spremembam nasprotujemo.

ZL: Z AMANDMAJI PROTI PRIVATIZACIJI IN ZA VEČJI NADZOR NAD IZGRADNJO DRUGEGA TIRA  

V Združeni levici nasprotujemo netransparentnemu sprejemanju zakona o izgradnji, gospodarjenju in upravljanju drugega tira, in njegovi vsebini. Na zakon smo vložili amandmaje, s katerimi želimo onemogočiti lastniški vstop tujih držav v 2TDK, zaščititi infrastrukturo drugega tira pred njeno odprodajo v primeru stečaja 2TDK in okrepiti nadzor nad samo izvedbo projekta.

Naj spomnimo, da je vlada zakon sprejela in v državni zbor posredovala po nujnem postopku. Časa za javno razpravo praktično ni bilo, zakon pa je bil na vladi potrjen dobrih 12 ur po njenem zaključku. Komisija za preprečevanje korupcije opozarja na visoka korupcijska tveganja, ki jih zakon prinaša, vrsta nasprotovanj pa prihaja tudi iz civilne družbe in gospodarstva. Sprejem zakona po nujnem postopku se utemeljuje s tem, da je njegov sprejem pogoj za prijavo na razpis CEF. Rok za prijavo se izteče 14 julija. Časa je torej več kot dovolj za to, da se zakon sprejeme po rednem postopku do obravnave na matičnem delovnem telesu in nato na izredni seji Državnega zbora.

Združena levica je edina poslanska skupina, ki je svoje predloge amandmajev vložila več dni pred obravnavo zakona. Z amandmaji želimo doseči naslednje:

  • črtanje določb, ki omogočajo vstop tujih držav v lastniško strukturo 2 TDK;
  • sprememba način imenovanja in sestave projektno-finančnega sveta, ki bo nadzoroval potek projekta izgradnje drugega tira. V ZL želimo doseči, da bi bil svet sestavljen iz različnih strokovnjakov s področja graditve in umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor, imenoval pa bi jih Državni zbor na predlog vlade. Prav tako bi Državni zbor dajal soglasja k finančnim in drugim letnim načrtom 2TDK. Na ta način bi okrepili demokratični nadzor nad projektom izgradnje drugega tira in zagotovili transparentnost pri njegovem vodenju;
  • črtanje določbe, da lahko infrastruktura, ki je del drugega tira, postane del stečajne mase 2TDK, če bi do stečaja prišlo. Takšna določba dejansko pomeni možnost privatizacije infrastrukture, ki naj bi bila javno dobro.

ZL za razvoj Bele krajine

Poslanska skupina Združena levica se mudi na celodnevnem obisku v Beli krajini. Obiska so se udeležili vodja poslanske skupine Luka Mesec, poslanka Violeta Tomič ter poslanec dr. Franc Trček. Na številnih srečanjih so bili v ospredju pogovori o obujanju gospodarstva in razvojni perspektivi regije, odpiranju novih delovnih mest in zaposlovanju mladih, urejanju položaja romske skupnosti in tretji razvojni osi. Obisk Bele Krajine bodo poslanci sklenili s sodelovanjem na javni tribuni Iz ljudskih ust neposredno v parlament, kjer bodo skupaj s predstavniki civilne družbe in vabljenimi spregovorili o nujnosti dviga minimalne plače in razvojnih perspektivah za Belo krajino.

Poslanska skupina Združena levica je delovni obisk v Beli krajini začela v Črnomlju, kjer se je srečala s črnomeljsko županjo Mojco Čemas Stjepanovič, županom Metlike Darkom Zevnikom in županjo Semiča Polono Kambič. V pogovoru so se poslanci najprej seznanili s ključnimi razvojnimi težavami, s katerimi se srečujejo v Beli krajini - z obujanjem gospodarstva in podjetništva, prepočasnim gospodarskim razvojem regije ter problemom visoke in trajne brezposelnosti. Bela krajina je namreč ena od razvojno najbolj zapostavljenih slovenskih regij.

Posledica tega je izseljevanje in hitro staranje prebivalstva Bele krajine, ki je v zadnjih 150 letih izgubila več kot petino prebivalcev.

V izjavi za medije je poslanec Združene levice dr. Franc Trček povedal: “Moja rojstna Bela krajina spada med, žal za večino politikov, pozabljene regije. Te regije se velikokrat smatrajo za periferne, vendar jih v Združeni levici ne razumemo kot take. Potrebno je preko razvoja javnih infrastruktur, javnega šolstva in zdravstva ter podpornih mehanizmov za razvoj lokalnega in regionalnega gospodarstva, v Beli krajini zlasti turizma in ekološkega kmetovanja, ustvariti pogoje za uveljavljanje idej in pobud mojih vitalnih belokranjic in belokranjcev. Zato pa ne potrebujemo le novih obrazov v politiki, temveč tudi drugačne politike s posluhom za lokalni in regionalni razvoj Slovenije, kar Združena levica dokazuje s svojim delovanjem.“

Medtem je vodja poslanske skupine Luka Mesec izpostavil, da je treba poskrbeti za “izkoristek razvojnih potencialov Bele krajine, kjer mora država poskrbeti za potrebno infrastrukturo, govorim seveda o izgradnji 110 kV daljnovoda Kočevje - Črnomelj in izboljšanju cestne povezave.  Hkrati mora nacionalna politika pomagati Beli krajini, da se postavi na turistični zemljevid Slovenije ter podpreti razvoj lokalnega gospodarstva.

Sogovorniki so se strinjali, da je potrebno takoj pristopiti k reševanju infrastrukturne  podhranjenosti regije. Poleg stagnacije in celo propadanja železniške infrastrukture ter preslabe energetske infrastrukture, glavni problem predstavlja cestno prometna odrezanost Bele krajine zardi Gorjancev in Kočevskega roga. Čeprav je bil že leta 2011 sprejet Program Pokolpje, vlada Mira Cerarja zaveze iz programa skoraj v popolnosti ignorira, med drugim tudi najpomembnejši ukrep, izgradnjo 3. razvojne osi. Minister Gašperšič je obljubljal, da bodo gradbena dela na južnem delu tretje razvojne osi stekla že jeseni 2016, a se ni zgodilo nič. Ministrstvo za infrastrukturo se zdaj otepa vsakršne odgovornosti in razlaga, da je DARS skupaj s projektom prevzel tudi vse obveznosti, vključno z roki gradnje.

Violeta Tomič je v izjavi za medije opozorila: “Bela krajina se nahaja v prometni in razvojni izolaciji. Razvojni zaostanek belokranjskih občin se lahko zmanjša le z obnovo stare in razvojem nove prometne infrastrukture, kot to predvideva tretja razvojna os. Čeprav je bilo obljubljeno, da bodo gradbena dela na južnem delu tretje razvojne osi  stekla jeseni 2016, vlada do danes ni storila nič. Namesto boljše povezave in predora pod Gorjanci je Bela krajina od vlade dobila le rezilno žico in panelno ograjo, zaradi katere zdaj trpi turistična dejavnost ob Kolpi.”

Ob zaključku srečanja so poslanci in župani spregovorili o urejanju položaja romske skupnosti, ki se v Beli krajini, tako kot na Dolenjskem, srečujejo s slabimi bivanjskimi razmerami, težavami z urejanjem bivališč, socialno izključenostjo in zelo nizko stopnjo zaposlenosti. Kot najbolj pereč problem župani izpostavljajo težave z ureditvijo statusa romskih naselj. V občinah si namreč želijo, da bi Romi, ki v večini primerov živijo na občinskih zemljiščih, nepremičnine odkupili in objekte legalizirali.

Poslanka Violeta Tomič je županom predstavila rešitve, ki smo jih pripravili v Združeni levici v novel Zakona o Romih. Ob tem je tudi povedala:“Predlagamo konkretne rešitve, ki bodo izboljšale položaj romske skupnosti in sobivanje: država naj nameni občinam, v katerih živi romska skupnost, višjo povprečnino, ki bo morala biti porabljena namensko za urejanje prostorske in infrastrukturne problematike; uvede naj se moratorij na nepremičnine in zemljišča, na katerih prebiva romska skupnost; člane romskega Sveta naj volijo Romi na neposrednih volitvah.”

V drugem delu obiska bodo poslanci Združene levice obiskali Razvojno informacijski center Bela krajina in se informirali o socialni in gospodarski situaciji v Beli krajini, turistični dejavnosti in  potencialih ter razvojnem partnerstvu Pokolpja. Nato bodo poslanci obiskali društvo Lanko v Semiču in se seznanili s postopki pridelave, predelave in uporabe industrijske konoplje. Sledil bo obisk Mladinskega centra in skupaj z ribiško družino iz Metlike ogled žičnate ograje na Kolpi, ki še dodatno izolira Belo krajino in povzroča gospodarske, ekološke in socialne posledice.

Celodnevni obisk Bele krajine bodo poslanci sklenili s sodelovanjem na javni tribuni Iz ljudskih ust neposredno v parlament, kjer bodo skupaj s predstavniki iz vrst civilne družbe in lokalne skupnosti (predstavniki Zveze borcev, Združenja za etično financiranje, sindikatov, ZIK Črnomelj, dr. Dušan Plut) spregovorili o razvojnih perspektivah regije. Sodelujoči bodo opredelili ključne razvojne težave in predstavili ukrepe, s katerimi se lahko obudi gospodarski razvoj in zagotovi potrebni infrastrukturni primankljaj, zmanjšata revščina in brezposlenost, izboljša dostopnost socialne pomoči ter zagotovi bolj kvalitetno javno zdravstvo in šolstvo za vse.