Trgovini Janša-Cerar se je uprla le Združena levica

Da v politični trgovini Cerar-Janša sodeluje celoten politični establishment, ne more skriti nihče več. Po tem, ko je včeraj predsednik države Borut Pahor trgovino formalno omogočil s tem, ko je predlagal ustavne sodnike, so danes z izvrševanjem trgovskega dogovora nadaljevale poslanske skupine in SDS.

Tej nenačelni trgovini s Fiskalnim svetom in Ustavnim sodiščem se je uprla le Združena levica. Še vedno zahtevamo, da se odločanje o Fiskalnem svetu opravi pred in ločeno od imenovanja Ustavnih sodnikov. Za doseganje tega cilja bomo uporabili vsa parlamentarna sredstva, ki so nam na voljo, saj izvajalci politične trgovine ne izbirajo sredstev.

Poslanska skupina DeSUS je danes zahtevala, da se obravnava kandidatov, v nasprotju s poslovnikom, izvede že na jutranji seji MVK s širitvijo dnevnega reda. Predsednik MVK, Mitja Horvat iz SMC, je poslovnik na začetku seje spoštoval in širitve ni dovolil. Kljub temu je podlegel političnemu pritisku in sklical novo sejo tik za prvo. Nato pa je tekom seje večkrat grobo kršil pravice poslanske skupine Združena levica.

Kako trden je dogovor, je dokazala tudi razprava o novih nadzornikih SDH in Fiskalnem svetu. Čeprav običajno za veliko manj pomembne zadeve seje trajajo ure in ure, tokrat ni bila izrečena niti beseda.

Poslancem Združene levice ni uspelo preprečiti, da se obravnava kandidatov zgodi danes. A ne bomo odnehali, vztrajali bomo, da se fiskalni svet in ustavne sodnike obravnava ločeno. Na ta način bi poslancem dali možnost, da dejansko glasujejo po svoji vesti.

 

Vladna predloga zdravstvenih zakonov: en korak naprej, dva koraka nazaj  

Predlog zakona o zdravstvenem varstvu ukinja dopolnilno zavarovanje, kar je v interesu velike večine prebivalcev. Toda zaradi uvedbe nadstandarda bi se lahko komercialne zavarovalnice vrnile v javno zdravstvo skozi stranska vrata. Sodeč po predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti vlada žal ne popušča le zavarovalniškemu, ampak tudi zdravniškemu lobiju. Namesto ločitve javnega in zasebnega namreč predlaga legalizacijo popoldanskega dela zdravnikov.

Uvajanje nadstandarda bi izničilo ukinitev dopolnilnega zavarovanja

V Združeni levici podpiramo predlagano zdravstveno nadomestilo, ker bi 80 % prebivalcev plačevalo manj, kot zdaj plačujejo za dopolnilno zavarovanje (DZZ). Z ukinitvijo DZZ bi za zdravstvene storitve pridobil okoli 60 mio EUR, ki jih neproduktivno porabijo zavarovalnice. Nasprotujemo pa razlikovanju med standardom in nadstandardom. Nadstandard ni nov zasebni vir za financiranje zdravstva, ampak subvencija za izbrance, da ne bodo plačali polne cene nadstandardne oskrbe. Izkušnje iz zobozdravstva kažejo, da predpisani standard stagnira, zato morajo bolniki na koncu doplačati skoraj vsako storitev. Pravilna rešitev za pomanjkanje sredstev torej ni samoplačništvo, ampak povečanje prispevka prebivalcev z visokimi dohodki.

Namesto ločitve javnega in zasebnega bi vlada uzakonila neformalno privatizacijo

Vladni predlog zakona o zdravstveni dejavnosti izrecno dopušča, da lahko zdravniki iz javnega sektorja do 8 ur na teden delajo pri zasebnikih. Če bo zakon sprejet, bo dejansko uzakonil status »zdravnika dvoživke«. Taka ureditev že zdaj naravnost spodbuja zdravnike, da v javnih ustanovah za fiksno plačo naredijo čim manj, zato da lahko s popoldanskim delom zaslužijo čim več. To seveda ni rešitev za povečanje dostopnosti zdravljenja, ampak recept za podaljšanje čakalnih vrst. K podaljšanju čakalnih vrst bo prispeval tudi sporazum med vlado in Fidesom. Vlada je obljubila nagrado za povečan obseg dela, hkrati pa je pristala na nižje normative. Če bo zdravnik za enako delo plačan do 25 % več, en dan na teden pa bo delal pri zasebnikih, seveda ne bo opravil več dela kot zdaj. Čakalne dobe se bodo kvečjemu podaljšale!

Zahtevamo konkurenčno prepoved dela zdravnikov v privatnem sektorju in moratorij na koncesije

V Združeni levici si bomo prizadevali, da se iz zakona o zdravstvenem varstvu odpravi nadstandard. Prepričani smo, da moramo vsem prebivalcem zagotoviti najboljšo možno oskrbo. V ta namen moramo povečati javna sredstva na socialno pravičen način. Ne nasprotujemo boljšim plačam za zdravstvene delavce (ne samo zdravnike!), vendar samo pod pogojem, da se hkrati odpravi popoldansko delo in da se ustavi privatizacija preko koncesij!

Zahtevamo pravico do bolniške za samozaposlene

V Sloveniji je več kot 69.000 ljudi, ki delujejo kot samostojni podjetniki ali samostojno opravljajo dejavnost. Ker nimajo delodajalca, prvih 30 dni bolniške ne morejo uveljaviti denarnega nadomestila. Če zaradi bolezni prekinejo delo, izgubijo dohodek ali celo ostanejo brez naročil. Zato so prisiljeni delati, čeprav to škoduje njihovemu zdravju. V Združeni levici zahtevamo, da se bolniško nadomestilo zagotovi tudi samozaposlenim oziroma vsem delovnim ljudem, ki so v primerljivem položaju.

Miha Kordiš: ”V Sloveniji imamo več kot 69.000 samozaposlenih, med njimi pa je vsak peti reven kljub temu da dela. In kljub temu da delajo in plačuje prispevke, si ne morejo privoščiti iti na bolniško. To je realnost življenja prekarcev in to se mora nehati.”

Samozaposleni so brez nadomestila dohodka za prvih 30 dni bolezni

Samozaposleni so po veljavnem zakonu upravičeni do nadomestila za bolniško odsotnost šele po 30 delovnih dneh. Prvih 30 dni bolezni nadomestila ne prejemajo, ker nimajo delodajalca, ki bi jim ga izplačal. Šele z 31. dnem jim ga začne izplačevati ZZZS, do takrat pa se morajo znajti sami. Pri tem morajo ves čas plačevati prispevke za socialno varnost.

Ker je dohodek samozaposlenih, ki ne zaposlujejo tretjih oseb, odvisen zgolj od njihovega osebnega dela, praviloma delajo tudi, ko so bolni. Če pa vendarle prekinejo delo, ne ostanejo le brez dohodka, ampak tudi brez naročil, zaradi česar morajo v najslabšem primeru sp zapreti. Veljavna ureditev sili ljudi v to, da delajo, tudi ko so bolni (prezentizem), po drugi strani pa ogroža njihovo socialno varnost. Problem je resen, ker je samozaposlitev sama po sebi dejavnik zdravstvenega tveganja, tveganje revščine pri samozaposlenih pa je skoraj petkrat večje kot pri zaposlenih.

S tem problemom se ne srečuje formalno samozaposleni (samostojni podjetniki posamezniki, samozaposleni novinarji in kulturni delavci). V podobnem položaju so tudi lastniki enoosebnih d.o.o.-jev in zavodov, nekateri kmetje in celo rejniki, skratka vsi, ki delo opravljajo samostojno.

Poziv vladi, da problem reši v novem Zakonu o zdravstvenem varstvu in o zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1)

Poslanec Združene levice Miha Kordiš je na vlado naslovil pobudo, da v novem zakonu (ZZVZZ-1) problem reši tako, da bi ZZZS samozaposlenim, ki ne zaposlujejo tretjih oseb, izplačeval bolniško nadomestilo od četrtega delovnega dne bolezni. Sprejemanje novega zakona po 24 letih je primeren trenutek, da se problem uredi »sistemsko«, kot radi govorijo na vladi.

Poleg tega v Združeni levici vlado pozivamo, da na primerljiv način prizna bolniško nadomestilo tudi vsem drugim delovnim ljudem, ki dejavnost opravljajo sami, ne glede na njihov pravni status. Delavske pravice morajo varovati vse delavce.

Miha Kordiš: ”Če vlada ponovno ne bo imela posluha za pravice delavcev ali pa bo “sistemske rešitve” odložila na nedoločen čas v prihodnosti, bomo ukrepali sami in vložili ustrezen zakon.”