Kdo na vladi zavira legalizacijo medicinske konoplje?

Pred skoraj pol leta, oktobra 2016, je Državni zbor na predlog Združene levice soglasno sprejel sklepe, s katerimi bi se legalizirala uporaba konoplje v medicinske namene. Sprejeti sklepi so Ministrstvu za zdravje naložili, da v 60 dneh spremeni pravilnike tako, da konoplja ne bo več v skupini najstrožje prepovedanih drog, in s tem omogoči njeno uporabo v medicinske namene. Prav tako je odbor državnega zbora ministrstvu naložil, da pripravi podzakonske akte, ki bodo tudi v Sloveniji omogočili gojenje konoplje v medicinske namene.

60 dnevni rok je bil že zdavnaj prekršen. Zato je poslanka Združene levice Violeta Tomić včeraj ministrici Milojki Kolar Celarc zastavila ustno poslansko vprašanje: “zakaj spremembe uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog kljub temu, da je predlog sprememb že bil na dnevnem redu zadnje seje Vlade Republike Slovenije, do danes še niso bile sprejete?”

Ministrica je odgovorila:

“Res je, mi smo pripravili in tudi na osnovi dolgotrajnega usklajevanja pripravili uredbo, ki je bila na Vladi na prejšnji seji v četrtek. Usklajena je bila z vsemi resorji, drugimi deležniki. Po tej uredbi se konoplja, se pravi razvršča v drugo skupino prepovedanih drog, na željo ministra gospoda Židana, ki je prosil za enotedenski odlog, da njegovi poslanci niso uspeli, ne vem, pogledati to uredbo, je bila ta uredba prestavljena na naslednjo sejo.”

Vse bolj očitno je, da je legalizacija medicinske rabe konoplje ujetnica partikularnih strankarskih interesov. Na eni strani največje koalicijske stranke SMC in ministrice za zdravstvo, ki bi morala predloge pripraviti že pred tremi meseci, in na drugi, Socialnih demokratov, ki zaradi lastnih ambicij zavirajo k popolni legalizaciji konoplje.

Ministrstvo bi zasebne šole financiralo celo več, kot to zahteva Ustavno sodišče

Vzgoja in izobraževanje sta predmet negativnega trenda vdora zasebnih interesov v javno dobro, s katerim se omogoča financiranje zasebnega šolstva iz javnih sredstev. Vsak evro, ki ga država nameni zasebnim šolam, pomeni namreč oškodovanje javnega izobraževanja.

V Združeni levici zato želimo spodbuditi razpravo o ustavni ločitvi javnega in zasebnega izobraževanja in spremembi, ki bi javni denar namenjala samo še javnim šolam.

Povod za našo odločitev so spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki  je želel obseg tega oškodovanja še povečati. Namesto dosedanjega 85% financiranja zasebnih šol iz javnih virov, bi Ministrstvo za izobraževanje prešlo na 100% financiranje obveznega programa in še 85% financiranje razširjenega programa.

S tem vlada sledi odločitvi Ustavnega sodišča iz decembra 2014, ko je le-to v nasprotju s svojimi prejšnjimi odločitvami odločilo, da trenutna zakonska ureditev ni skladna z ustavo, kar pomeni, da bi tudi javnoveljavne programe na zasebnih šolah morali v celoti financirati iz proračuna. A  predlog ZOFVI, katerega obravnavo je vlada sicer ustavila,  jasno kaže, da je SMC bolj papeška od papeža; zasebne šole financirala bi financirala celo več, kot to zahteva Ustavno sodišče.

Potreben je obraten ukrep. Že februarja 2015 smo v poslanskih skupinah ZL, SD in DeSUS predlagali spremembo ustave, ki bi javno in zasebno ločila, zasebne šole odrezala od proračunskega financiranja, razliko pa namenila javnim šolam. A po zaslugi vladajoče SMC se je takratna pobuda zaustavila. Novela ZOFVI je pravi trenutek, da s političnim kupčkanjem koalicije presekamo, spremembo ustave znova spravimo v tek in javno šolstvo rešimo zasebnega.

Miha Kordiš: ”Sledeč Ustavnemu sodišču vlada predlaga zviševanje sredstev za zasebne šole. A vsak evro zasebnim šolam pomeni oškodovanje javnega izobraževanja. Zato socialisti obujamo boljšo pobudo: s spremembo ustave zasebno šolstvo odrežimo od proračunskih financ, razliko pa namenimo javnemu šolstvu. Še v tem mandatu!”

EU pospešuje rabo obnovljivih virov, Vlada RS Slovenijo ohranja na fosilnih gorivih

Ministrstvo za infrastrukturo je v začetku februarja dalo v javno razpravo novelo Energetskega zakona, s katero so želeli vpeljati prednostno dispečiranje elektrike iz TEŠ-a. Ukrep so predstavljali kot nujen »za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo«. Prvega marca so od njega brez pojasnila odstopili in naznanili, da bodo denar za pokrivanje izgube TEŠ-a iskali drugje znotraj elektroenergetike.

A manj kot teden dni pred odstopom Ministrstva za infrastrukturo od predloga prednostnega dispečiranja je Evropska komisija sprejela predlog nove direktive o skupnih pravilih evropskega trga, ki črta 15. člen Direktive 2009/72/EU, ki je možnost uvedbe prednostnega dispečiranja za TEŠ sploh omogočal. Prednostno dispečiranje bo po novem tako možno samo še za manjše proizvodne obrate iz obnovljivih virov.

Čeprav smo lahko samo veseli, da je ministrstvo odstopilo od prispevka za TEŠ, je zelo nenavadno,  da sedaj to isto ministrstvo podpira predlog evropske komisije, ki pa črta pravno podlago za »za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo«. Sicer je možnost prednostnega dispečiranja iz termoelektrarn na premog še vedno odprta, a pride v poštev šele po tem, ko se vsi ostali ukrepi zagotavljanja zadostnosti virov za oskrbo z električno energijo izkažejo kot neuspešni.

Paket energetskih uredb sicer do določene mere daje spodbude za vlaganje v obnovljive vire energije, a je pri tem še vedno zelo omejujoč. Zelo nizke so namreč zgornje omejitve nazivnih moči elektrarn na obnovljive vire, ki bi bile upravičene do prednostnega dispečiranja. Prav tako je zelo nizko postavljena najvišja nazivna moč, ki jo lahko imajo elektrarne energetskih skupnosti.

Na evropski ravni se uvaja zaveza, da bodo države članice do leta 2030 povečale rabo obnovljivih virov v končni rabi energije na 27 odstotkov. Države si bodo lastne cilje določile same v skladu z EU smernicami.

V zvezi s tem lahko kot pozitiven označimo predlog, da bodo države članice, v kolikor ne bodo dosegale lastno zastavljenih ciljev, morale  letno plačevati kazni v poseben sklad za spodbujanje investicij v obnovljive vire. Naše ministrstvo temu seveda nasprotuje (kar je redkost v naših stališčih do evropskih uredb) in se zavzema, da bi se obveza doseganja ciljev spremenila v »prizadevanje«. Povedano drugače, Slovenija uredbo in cilje podpira, a si prizadeva, da bi se kljub temu delalo po starem. In to v luči dejstva, da so včeraj na Vladi RS spremenili Letno energetsko bilanco tako, da bo do leta 2030 pokrivala izgube bodoče plinske turbine TE-TOL-a. Evropa gre na obnovljive vire, Vlada RS pa Slovenijo ohranja na fosilnih gorivih.