100 % FINANCIRANJE ZASEBNEGA ŠOLSTVA: ZAKAJ SPLOH POTREBUJEMO DESNICO, ČE IMAMO SMC

Vlada je včeraj, dobri 2 leti po odločbi Ustavnega sodišča, sprejela predlog novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim bo zasebnim šolam podelila 100 % financiranje javnoveljavnih programov. Zasebne šole bo torej poganjal javni denar.

Novelo je Ministrstvo za izobraževanje pripravilo že pred časom, vendar je februarja Vlada RS sprejela sklep, da se obravnava ustavi. Dva meseca potem pa se je premislil »najbolj konstruktiven partner vseh zadnjih vlad« – DeSUS –, ki je novelo podprl.

To je še bolj nenavadno, saj je upokojenska stranka skupaj z SDjem in Združeno levico že februarja 2015 vložila predlog za dopolnitev Ustave, s katerim bi ponovno uvedli jasno razločevanje med javnim in zasebnim obveznim izobraževanjem ter obvezno financiranje s strani države zgolj za javno izobraževanje.

V SMC se sklicujejo na odločbo Ustavnega sodišča, da je trenutno financiranje v neskladju z Ustavo. Pri poskusu spremembe le-te, za kar obstaja široka podpora, pa načrtno zavlačuje s postopki.

Dr. Matej T. Vatovec: ”Predsednik Državnega zbora Milan Brglez noče sklicati nadaljevanja dela Ustavne komisije, ki se je zadnjič sestala že pred več kot letom dni. Ne gre le za spoštovanje pravnih aktov – gre za politično odločitev podpiranja zasebnega osnovnega šolstva. Pri tem bodo nedvomno v  Državnem zboru dobili zadosti glasov – novelo bo z največjim veseljem podprla desnica. Zakaj desnico sploh potrebujemo, če imamo že SMC?”

Sicer je hvalevredno, da bo SD nasprotoval takšni potezi – a vendarle si želijo zgolj umiti roke pred javnostjo. Vlada Mira Cerarja je med drugim privatizirala pogrebno dejavnost, postavila ograje na mejo, sprejela protiustaven Zakon o tujcih in dala policijska pooblastila vojski ter privatizirala državna podjetja. Očitno se SD v tej desnosredinski vladi popolnoma dobro znajde.  

Zaščitimo socialno ogrožene, ki jim grozi deložacija

Trenutna zakonodaja socialno ogroženih ne ščiti pred deložacijami. Zaradi nezmožnosti plačila manjših zneskov, jim grozi deložacija s prodajo nepremičnine, v kateri živijo, ali deložacija iz najemniškega stanovanja. Ker je takih tragičnih zgodbo veliko, smo v Združeni levici danes v državnozborsko proceduro vložili nabor priporočil, s katerimi Vlado RS zavezujemo, da v slovensko zakonodajo v treh mesecih prenese konkretne rešitve, ki smo jih oblikovali, in s tem ustrezno zaščiti socialno ogrožene. Ob tem pa Vlado RS pozivamo, da pripravi strategijo za odpravo revščine in socialne izključenosti.

Dr. Franc Trček: ”Slovenija že dolgo časa ni več socialna država, kar potrjujejo številne deložacije, kot tudi dejstvo, da se vlada Mira Cerarja in vlade pred njo niso nikoli zares ukvarjale s problematiko revščine in socialne izključenosti. Zato od vlade zahtevamo, da izvede ukrepe, ki bodo socialno ogrožene ščitili pred deložacijami, ter oblikuje strategijo za odpravo revščine in socialne izključenosti.”

V SLOVENIJI SKORAJ VSAK TRETJI DAN NOVA DELOŽACIJA

Vedno več je primerov, ko se socialno ogroženi posamezniki in družine, ki ne zmorejo več plačevati položnic, najemnine ali obrokov za stanovanjski kredit, znajdejo v postopku deložacije. Na naraščajočo problematiko brezdomnosti in socialne izključenosti, zaradi prisilnih izselitev in nesposobnosti države, da poskrbi za ljudi, opozarja tudi Varuh človekovih pravic.

Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se na letni ravni število tovrstnih deložacij giblje med 80 in 140. V povprečju torej v Sloveniji do deložacije pride skoraj vsak tretji dan. A Vlada RS in pristojna ministrstva zakonske rešitve, ki bi zagotovile, da do prisilnih izselitev sploh ne bi prihajalo, do danes pravzaprav niso niti iskala. Država se s pomoči potrebnimi osebami in družinami ukvarja šele po tem, ko so že bile prisilno izseljene.

ZARADI NEKAJ 100€ DOLGA SE LAHKO PRODA NEPREMIČNINA, V KATERI ŽIVIŠ

Največja pomanjkljivost naše zakonodaje se kaže v odsotnosti varovalk v primerih deložacij, do katerih prihaja zaradi prodaj nepremičnin, v katerih dolžnik in njihove družine bivajo. Že zaradi nekaj 100€ dolga lahko pride do prodaje nepremičnine, v kateri socialno ogorženi živijo. V teh primerih so prepogosto ogrožene ali pa popolnoma spregledane in povožene temeljne pravice dolžnika in družine, kot so dostojanstvo, zdravje ali osnovna ekonomska in socialna eksistenca.

Trenutna zakonodaja upošteva predvsem interese upnikov, medtem ko ustreznih varovalk, ki bi zaščitile socialno ogrožene posameznike in družine pred deložacijami, sploh ni ali pa so neustrezne in pomanjkljive.

Številne države poznajo več vrst varovalk, ki ščitijo socialno ogroženega dolžnika. V Združeni levici ne vidimo nobenega razloga, da ne bi socialno ogroženih pred deložacijami zaščitila tudi Slovenija. Med možne in v tujini že uveljavljene varovalke spodijo: meja, pod katero sodna prodaja ni možna (Velika Britanija), omejitev izvršbe (Nemčija), daljši odlog izvršbe (Francija, Hrvaška), podrejenost izvršbe na nepremičnine (Finska, Madžarska, Poljska).

V veljavni zakonodaji bi bilo nujno potrebno zagotoviti spoštovanje načela sorazmernosti - da se za izvršilno sredstvo najprej predlagajo vse druge zakonske možnosti ter da se deložacija in prodaja nepremičnine ne dovoli v primerih, ko bi se ogrozile temeljne pravice dolžnikov in njihovih družin oziroma v primerih, ko so razlog za deložacijo in prodajo nepremičnine nesorazmerno nizki dolgovi.

BOLJŠO ZAŠČITO POTREBUJEJO TUDI NAJEMNIKI

Stopnja tveganja revščine je pri osebah, ki živijo v najemnih stanovanjih zelo visoka. Veljavna zakonodaja tudi najemnikov stanovanj, ki niso sposobni plačati najemnine zaradi šibkega materialnega in socialnega statusa, ne varuje ustrezno, saj ne preprečuje deložacij in ljudem ne pomaga prebroditi hudih stisk, v katerih se znajdejo.

Čeprav stanovanjski zakon določa nekatere varovalke, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne, so se le te v praksi izkazale za nezadostne in pomanjkljive. Še slabše je za najemnike drugih stanovanj, kjer niti najbolj osnovne varovalke, ki bi ščitile najemnike pred deložacijami, niso določene.

ZL VLADI PREDLAGA NAJBOLJŠE EVROPSKE REŠITVE

Podatki o naraščajočih socialnih stiskah, o vedno večjem številu revnih zaposlenih, o naraščajočem številu deložacij, o pomanjkanju neprofitnih stanovanj, o vedno bolj ostrih pogojih za upravičenost do socialnih transferjev idr., jasno kažejo, da Slovenija nima nobene vizije ne strategije, kako revščino in socialno izključenost izkoreniniti. Zato smo v Združeni levici podlagi najboljših evropskih rešitev pripravili nabor ukrepov, ki jih v obliki priporočil nalagamo vladi v izvajanje:

  • Vlada RS naj v roku treh mesecev pripravi spremembe zakonodaje, ki ureja postopek izvršbe in zavarovanja ter postopek davčne izvršbe, ki bodo ustrezno zaščitili socialno ogrožene dolžnike v primerih, ko je kot sredstvo izvršbe predlagana prodaja nepremičnine, v kateri dolžnik biva. Zakonodajne spremembe naj preprečijo izvršbo v primerih, ko bi deložacija ogrozila osnovno materialno in socialno eksistenco dolžnika in njegove družine. Spremembe naj zagotovijo tudi ustrezne varovalke, ki bodo prodajo nepremičnine določile kot zadnje možno sredstvo izvršbe in ki izvršbe na nepremičnino ne bodo dopuščale v primerih, ko gre za nesorazmerno nizke dolgove. Socialno ogroženim dolžnikom naj se v takšnih primerih zagotovi brezplačna pravna pomoč, v postopek pa naj se vključijo tudi pristojni centri za socialno delo;
  • Vlad RS naj v roku treh mesecev pripravi spremembe Stanovanjskega zakona in druge potrebne pravne podlage, s katerimi bo zagotovljena ustrezna zaščita socialno ogroženih najemnikov stanovanj, ki jim zaradi šibkega materialnega in socialnega statusa, katerega posledica je nezmožnost plačevanja najemnine in stanovanjskih stroškov, grozi deložacija. Zakonodajne spremembe naj zagotovijo ustrezne varovalke, ki bodo preprečile deložacije v primerih, ko bi bila zaradi tega ogrožena osnovna materialna in socialna eksistenca dolžnika in njegove družine ter naj na zakonski ravni zagotovijo posebno obliko subvencij, ki bodo za čas utemeljene nezmožnosti plačevanja najemnine, preprečevale deložacije in zagotavljale enako obravnavo vseh socialno ogroženih najemnikov.
  • Vlada RS naj v roku treh mesecev pripravi strategijo za odpravo revščine ter socialne izključenosti, ki naj vključuje konkretne rešitve in časovnico njihove izvedbe.

Drugi tir da, novi TEŠ-6 ne!

Danes je na zahtevo Združene levice potekala seja Komisije za nadzor javnih financ. Sklic seje smo zahtevali zato, da bi preprečili vstop tujega kapitala v projekt drugega tira. Na ta način vlada namreč tuji državi za 45 let prepušča vpliv na strateško infrastrukturo in po nepotrebnem draži investicijo, ki jo bodo v zadnji instanci plačala naša državna podjetja - DARS, Slovenske železnice in Luka Koper. Koalicija in desna opozicija sta glasovali za zaprtje seje, vendar odgovorov na to, kaj so obljubili Madžarski in zakaj vztrajajo pri udeležbi tujega kapitala nismo dobili. 

Vlada se zateka k politiki izvršenih dejstev, ki je privedla do katastrofe s TEŠ-6

Kot je znano, je vlada z več kot enoletno zamudo končno vložila zakon o izgradnji drugega tira, ki bo obravnavan po nujnem postopku. Za javno razpravo je bilo na razpolago pet dni, koalicija pa je na Brdu pri Kranju predlog potrdila, še preden se je iztekel rok za oddajo pripomb. Zakon je bil vložen v državni zbor manj kot 12 ur po koncu javne razprave! Postopek obravnave zakona je torej pod vsako kritiko, na kar je opozorila tudi KPK.

Morda je sprejem zakona res potreben pred prijavo na razpis 14. julija, čeprav se je vlada 6. februarja – ko še ni imela niti osnutka – brez problema prijavila na razpis za 2. tir (IPE). Toda vlada je sklep o pripravi zakona sprejela že 7. januarja 2015 in ministrstvu naložila rok 31. marec 2016! Že to odlašanje bi moralo zadostovati za razreštev ministra.

Kaj je vlada obljubila Madžarski?

To je ključno vprašanje, zaradi katerega smo se v Združeni levici odločili za sklic seje. Vse, kar vemo je, da je Madžarska na zadnjem sestanku medvladne skupine 12. septembra poleg drugih vezanih poslov zahtevala tudi delež v Luki Koper. Minister Gašperšič pravi, da Luka Koper ni naprodaj, a tega ni dokazal z nobenim dokumentom. Zato smo od vlade zahtevali uradni dokument ali izjavo, iz katere izhaja, da Madžarska ne zahteva več deleža v Luki Koper.

Teh zagotovil nismo dobili. Poslanci koalicije in desne opozicije tudi niso podprli sklepa, ki nalaga vladi, da jih seznani z madžarskimi zahtevami. Zato še vedno ni znano, kaj so obljubili Madžarski. Jasno pa je nekaj: če bo državni zbor sprejel vladni zakon o drugem tiru in če bomo dobili odobrena evropska sredstva, bo Madžarska od Slovenije lahko zahtevala praktično kar koli. Koalicija bo v državnem zboru ratificirala meddržavni sporazum z izgovorom, da bomo v nasprotnem primeru izgubili evropska sredstva.

Zakaj bi slovenski državljani subvencionirali tuje podjetje?

Že od vsega začetka je jasno, da drugi tir ni rentabilen sam na sebi, ampak le za celotno gospodarstvo. Ker drugi tir ni avtocesta, katere stroški se pokrijejo iz cestnin, je bilo od začetka jasno, da bo treba njegovo obratovanje subvencionirati z javnimi sredstvi.

Vlada se je že januarja 2015 odločila, da bo drugi tir gradila z udeležbo tujega kapitala. Razlog za to naj bi bili fiskalni predpisi EU. Odločila se je, da bo raje subvencionirala madžarsko državno podjetje 2TDK in mu zagotavljala donos, ki bo vsaj dvakrat višji od obresti na državne obveznice, kot pa da bi kršila »zaveze do EU«.

S predlogom vladnega zakona pa je odpadel tudi ta izgovor za vključitev tujega kapitala. Vlada v obrazložitvi priznava, da se bo dolg 2TDK kljub sodelovanju Madžarske všteval v javni dolg Slovenije. Pritegnitev tujega državnega kapitala torej ne rešuje problema javnega dolga, bi pa podražila investicijo za slovenske državljane, našo državo pa postavila v nevarno odvisnost od avtokratske sosede.

Dr. Matej T. Vatovec: “Minister je ob interpelaciji obljubljal, da bodo kot ‘zasebni partner’ v projektu sodelovale Slovenske železnice in Luka Koper. Isto so zatrjevali poslanci SD-ja, ki so ga podprli. Zdaj bodo to obljubo požrli: Luka Koper in SŽ bosta sier sodelovali, a ne kot partnerja, ampak kot plačnika subvencij madžarskemu podjetju 2TDK.”  

Koalicija in desna opozicija za kolaboracijo z Madžarsko

Dr. Franc Trček: “V Združeni levici smo zahtevali, da vlada komisiji predloži alternativni načrt, po katerem bi Slovenija investicijo izvedla sama. Vlada je po vsej verjetnosti pripravila plan B za primer, če bi državni zbor zavrnil sporazum z Madžarsko. Če ga ni, ga mora pripraviti nemudoma.”

Toda poslanci koalicije in desne opozicije niso podprli niti sklepa, da vlada s planom B seznani pristojno komisijo. Ravnajo tako, kot so ravnali v primeru TEŠ-6: namesto, da bi prisluhnili opozorilom, se bodo spet »pustili zavesti«. Čez nekaj let bodo na kaki preiskovalni komisiji razlagali, da »niso mogli vedeti vsega«. Kot vedno pa bodo tudi v tem primeru zapitek plačali državljani.

Luka Mesec: “Madžarska v zameno za investicijo zahteva 4,5% donos na kapital, torej gre za neke vrste posojilo, ki ga bomo drago odplačevali. Ob tem pa naj bi jim še odstopili do 49% lastniškega deleža nad drugim tirom ter z njimi sklepali vezane posle. Slovenija se trenutno zadolžuje po 2% obrestnih merah. Od vlade zato zahtevamo odgovor, zakaj tira enostavno ne izgradimo sami.”