ZL: Z AMANDMAJI PROTI PRIVATIZACIJI IN ZA VEČJI NADZOR NAD IZGRADNJO DRUGEGA TIRA  

V Združeni levici nasprotujemo netransparentnemu sprejemanju zakona o izgradnji, gospodarjenju in upravljanju drugega tira, in njegovi vsebini. Na zakon smo vložili amandmaje, s katerimi želimo onemogočiti lastniški vstop tujih držav v 2TDK, zaščititi infrastrukturo drugega tira pred njeno odprodajo v primeru stečaja 2TDK in okrepiti nadzor nad samo izvedbo projekta.

Naj spomnimo, da je vlada zakon sprejela in v državni zbor posredovala po nujnem postopku. Časa za javno razpravo praktično ni bilo, zakon pa je bil na vladi potrjen dobrih 12 ur po njenem zaključku. Komisija za preprečevanje korupcije opozarja na visoka korupcijska tveganja, ki jih zakon prinaša, vrsta nasprotovanj pa prihaja tudi iz civilne družbe in gospodarstva. Sprejem zakona po nujnem postopku se utemeljuje s tem, da je njegov sprejem pogoj za prijavo na razpis CEF. Rok za prijavo se izteče 14 julija. Časa je torej več kot dovolj za to, da se zakon sprejeme po rednem postopku do obravnave na matičnem delovnem telesu in nato na izredni seji Državnega zbora.

Združena levica je edina poslanska skupina, ki je svoje predloge amandmajev vložila več dni pred obravnavo zakona. Z amandmaji želimo doseči naslednje:

  • črtanje določb, ki omogočajo vstop tujih držav v lastniško strukturo 2 TDK;
  • sprememba način imenovanja in sestave projektno-finančnega sveta, ki bo nadzoroval potek projekta izgradnje drugega tira. V ZL želimo doseči, da bi bil svet sestavljen iz različnih strokovnjakov s področja graditve in umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor, imenoval pa bi jih Državni zbor na predlog vlade. Prav tako bi Državni zbor dajal soglasja k finančnim in drugim letnim načrtom 2TDK. Na ta način bi okrepili demokratični nadzor nad projektom izgradnje drugega tira in zagotovili transparentnost pri njegovem vodenju;
  • črtanje določbe, da lahko infrastruktura, ki je del drugega tira, postane del stečajne mase 2TDK, če bi do stečaja prišlo. Takšna določba dejansko pomeni možnost privatizacije infrastrukture, ki naj bi bila javno dobro.