LUBADARJI V SLOVENSKIH DRŽAVNIH GOZDOVIH

Vlada je prejšnji teden na dopisni seji imenovala pet članov nadzornega sveta državnega podjetja Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG), ki od 1. julija naprej upravlja z državnimi gozdovi. Podjetje je bilo ustanovljeno na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS ob sprejemanju katerega je bilo jasno, da bodo po izteku koncesij, namesto koncesionarjev, prste v med iz slovenskih državnih gozdov namočile vladne stranke. Svoj delež si je v zakonodajni proceduri izborila tudi SDS, ki je za amadmajem k zakonu dosegla, da se v nadzorni svet imenuje tudi predstavnik vsakokratne opozicije v Državnem zboru. Kljub temu, da je Združena levica v opoziciji, tega amandmaja nismo podprli, saj je s tem strankarska logika postala glavno vodilo pri nadzoru nad upravljanjem državnega podjetja. Sam postopek imenovanja predstavnika opozicije sicer ni nikjer podrobneje določen. Združene levice, kot druge največje opozicijske poslanske skupine v Državnem zboru, o tem ni nihče nič vprašal in nič obvestil. Vendarle je Vlada poleg štirih predstavnikov ministrstev na zadnji dopisni seji v nadzorni svet imenovala tudi predstavnika Državnozborske opozicije. Kdo je predstavnik opozicije in po kakšnem ključu je bil izbran ni znano.

Bolj pa so znane kadrovske poteze Vlade na SiDG. Prvotno imenovani vršilec dolžnosti direktorja Julijan Rupnik je odstopil s funkcije manj kot dva meseca po tem ko je bil imenovan. Vlada je na to mesto po tem imenovala dotedanjega državnega sekretarja pri ministru Dejanu Židanu, Miho Marenčeja, in še dva pooblaščenca, Zlatka Ficka in Boruta Meha. Prvi je predsednik območnega odbora DeSUS ter glavni pogajalec DeSUSa pri pripravi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, drugi, Borut Meh, pa naj bi bil po navedbah nekaterih medijev blizu SMC. Meh je na SiDG pooblaščen za področje financ računovodstva in kontrolinga. Ima skratka nekako isto funkcijo, kot jo je imel svoj čas v HSE-ju, kjer je dal krovno garancijo TEŠ-u za sklenitev pogodbe z Alstomom, čeprav ni bila znana končna cena izgradnje bloka 6, niti ni bilo zaprte finančne konstrukcije, niti ni pogodba vsebovala vse opreme in vseh storitev. Nekateri mediji so v preteklih mesecih poročali tudi o govoricah o političnem kadrovanju na nižjih položajih. Vse torej kaže, da se kljub obsežni sanitarni sečnji lubadarji v državnih gozdovih še vedno množijo.

Ukinitev registrskih računov je darilo borznim posrednikom

Septembra lani je koalicija sprejela Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1), ki določa, da se s 1. januarjem 2017 ukinejo vsi registrski računi. V Združeni levici smo temu nasprotovali in predlagali amandma, ki bi ohranil vsaj tiste registrske račune, ki so bili že odprti.

Javnost smo opozorili na to, da vlada in finančno ministrstvo nista niti poskusila zaščititi interesa malih delničarjev, ki so do vrednostnih papirjev večinoma prišli v postopku lastninjenja. Izgovor za ukinitev je bila evropska direktiva o trgovanju z vrednostnimi papirji, toda registrski računi niso bili nikoli namenjeni trgovanju. Edini realni učinek ukrepa, ki ga je bilo moč pričakovati, so bili stroški za četrt milijona imetnikov in zaslužek za borzne posrednike.

Žal se nismo zmotili. V tretji obravnavi je bil sprejet predlog SDS-a, ki na videz omejuje stroške odprtja in vzdrževanja trgovalnega računa. Toda v praksi se je zgodilo to, kar smo napovedali: borzni posredniki bodo te omejitve obšli. Ena od največjih posredniških hiš je našemu volivcu te dni poslala ponudbo za odprtje trgovalnega računa. Če sprejme akcijsko ponudbo, ga bosta odprtje in prenos delnic stala 10 EUR, kar ni majhen znesek, če upoštevamo povprečno vrednost dividend. Če pa bo volivec akcijsko ponudbo zamudil, bo za enako storitev plačal kar 40,50 EUR!

Zato smo se obrnili na ministra za finance dr. Dušana Mramorja z vprašanjem, ali je tovrstno zaračunavanje storitev zakonito. Po mnenju ministra je zakonito, zato ker se nadomestila imenujejo »nadomestilo za vzdrževanje evidenc stanj«, »nadomestilo za vzdrževanje evidenc podatkov strank«, kajti zakon omejuje le »nadomestilo za letni strošek vodenja računa« in »nadomestilo za vzdrževanje stanja na računu«. Minister je v odgovoru zapisal še, da se »ograjuje od vsebine in dorečenosti 48. člena ZNVP-1«.

Tako stališče je seveda nesprejemljivo: državni organi izvrševati vse veljavne zakonske določbe, ne glede na to, kdo jih je predlagal. Hkrati trdimo, da je bila omejitev nadomestil le predstava za javnost, ki so se ji borzni posredniki izognili z by-passom, tj. z zaračunavanjem nadomestil za fantomske storitve. Kot je razvidno iz podatkov ministrstva, je bilo konec junija še vedno odprtih kar 249.949 registrskih računov, od uveljavitve zakona pa je bilo odprtih 19.694. Če bo samo polovica imetnikov odprla trgovalne račune in če bodo borzni posredniki pri vsakem zaslužili samo 10 EUR, bo to 1.249.745 EUR zaslužka na račun ljudi, ki so postali delničarji po sili razmer in do sedaj niso plačevali nadomestil. Toliko o tem, v čigavem interesu dela vlada!

V Združeni levici ne nasedamo na parole o znižani obremenitvi dela

Beg možganov ni posledica previsokih davkov, ampak dejstva, da je v Sloveniji vedno manj večjih podjetij, ki bi potrebovala visoko usposobljen kader. Vedno večji presežek v zunanji menjavi in plačilni bilanci, ki se na medletni ravni približuje številki 8 %, kaže, da je naše gospodarstvo po stroških visoko konkurenčno. Zato so davčne reforme, kakršno je ta teden predlagala koalicija, nesmiselne. Predvsem pa niso pravične. So predvsem sredstvo za pretakanje javnih sredstev v privatne žepe, in to ne v žepe vseh državljanov, ampak tistih, ki imajo že tako najvišje plače. Z novo dohodninsko lestvico, ki jo predlaga koalicija, bi manjšina, zgolj 7,3 % zavezancev z najvišjimi plačami, pridobila 56 mio EUR letno. Delavci, ki imajo plačo malo nad minimalno, pa bi z dvigom splošne olajšave pridobili samo 5 mio. To je politično bistvo te reforme: dodatnih  56 mio za tiste, ki imajo največje dohodke in največ premoženja – 5 mio pa za tiste, ki so na eksistenčnem minimumu in praktično brez premoženja.

To je tako opevana razbremenitev tako imenovanega srednjega razreda. Hkrati pa bo proračun v času največje konsolidacije izgubil 40 mio letno. Vlada, ki ima toliko povedati na račun plač zaposlenih v Luki Koper, se bo mirno odpovedala 40 mio v korist 7,3 % najbolje plačanih v državi.