PETICIJA ZA REFERENDUM O PROSTOTRGOVINSKIH SPORAZUMIH CETA IN TTIP

Podpisniki in podpisnice peticije ostro nasprotujemo uveljavitvi kakršnega koli sporazuma, ki postavlja pravico korporacij do dobička nad pravico do zdrave in varne hrane, čistega okolja in socialne varnosti. Zahtevamo, da o sprejetju sporazumov CETA in TTIP odločamo državljani in državljanke na referendumu!

Že konec letošnjega oktobra lahko pričakujemo, da v uporabo stopi sporazum CETA, kanadski bratranec še bolj razvpitega trgovinsko-investicijskega sporazuma TTIP. Kljub temu, da je sporazum Evropske unije s Kanado manj izpostavljen kot tisti z ZDA, sporazuma temeljita na enakih principih, v nadaljevanju pa izpostavljamo zgolj nekatere najbolj kritične točke:

  • CETA in TTIP sta nevarna!

    Ali želite, da se izdelki prepovejo šele takrat, ko se na prodajnih policah izkaže, da so škodljivi? Sporazuma odpravljata previdnostno načelo, ki dovoljuje le trženje in prodajo izdelkov, ki dokazano ne škodujejo zdravju in okolju. Znižali se bodo standardi prehranske varnosti in standardi glede uporabe kemikalij in drugih nevarnih snovi.

  • CETA in TTIP privatizirata!

    Prostotrgovinski sporazumi številna javna naročila in storitve socialne države odpirajo pritiskom prostega trga. Javno zdravstvo in šolstvo bosta doživela številne spremembe. Ogroženi so tudi vodni viri, ne glede na to, da ravnokar vpisujemo pravico do vode v Ustavo.

  • CETA in TTIP sta nelegalna!

    Sporazuma uvajata arbitražna sodišča in v nasprotju s pravom EU ustvarjata sodni sistem za korporacije, ki bi bil popolnoma nadrejen državnim sodiščem. S tem države izgubljajo suverenost, saj bodo multinacionalne korporacije lahko izpodbijale vsako zakonodajo, ki bi lahko škodil njihovim načrtovanim dobičkom in iztožile velike odškodnine.

  • TTIP in CETA sta netransparentna!

    Pogajanja o sporazumih TTIP in CETA so potekala v popolni tajnosti brez vključitve javnosti in demokratične kontrole. Dokumenti iz pogajanj bodo ostali tajni tudi do 30 let. Sporazum CETA se še naprej pripravlja v popolni tajnosti, medtem ko v slovenskem jeziku ni na voljo niti njegova izhodiščna verzija!

  • TTIP in CETA sta nedemokratična!

    Po nedemokratični pripravi vsebine sporazumov smo zdaj priča še nedemokratičnemu sprejemanju. 1600-stranska CETA bo najverjetneje podpisana že 26. oktobra in takoj začela “začasno” veljati, ne, da bi o tem odločal Državni zbora kaj šele državljani in državljanke.

Naše usode ne smejo več krojiti korporacije in elite, zato zahtevamo referendum na katerem bi o lastni prihodnosti lahko odločali sami!


ZA REFERENDUM!            PROTI CETA IN TTIP!

OMOGOČIMO VSEM REVNIM OTROKOM BREZPLAČNA ŠOLSKA KOSILA!

S prvim septembrom se začne novo šolsko leto. Za otroke iz revnih družin tudi letošnje šolsko leto na žalost prinaša grožnjo, da bodo ostali brez šolskih kosil, čeprav so proračunska sredstva zagotovljena.  

Če spomnimo: v ZL smo skupaj s humanitarnimi organizacijami (5ka za nasmeh, Zveza prijateljev mladine ...) pred dobrim letom predlagali, da država omogoči brezplačna šolska kosila vsem otrokom, ki živijo pod pragom revščine. Vse parlamentarne stranke so se s tem strinjale, a na koncu sta vlada in koalicija sprejeli ukrep, ki to ureja le delno. Polne subvencije so še naprej omogočene le otrokom iz družin, ki živijo z manj kot 180 EUR na družinskega člana (1. dohodkovni razred), ostalim revnim otrokom (iz 2. in 3. dohodkovnega razreda) je bila dodeljena le delna subvencija. Ker njihovi starši živijo pod pragom revščine, seveda niso zmožni plačevati 30%, oziroma 60% cene kosila, zato otroci v naših šolah ostajajo lačni, proračunski denar pa neporabljen. Za družine z dohodkom med 181 EUR in 360 EUR na družinskega člana je namreč vsako doplačilo preveč.

Žalostna ironija je, da je vlada v proračunu za financiranje šolskih kosil namenila 8 milijonov evrov za leto 2016 ter 8 milijonov evrov za leto 2017, po podatkih ministrstev pa bo glede na trend letos ostala kar polovica odmerjenega denarja neporabljena. To je eklatanten primer zategovanja pasov najrevnejšim, na katerega nikakor ne moremo pristati. Še zlasti ne ob dejstvu, da so da so sredstva v proračunu že zagotovljena. 

V PS ZL zato predlagamo sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri bi poslanke in poslanci DZ novelo ZUPJS, ki smo jo vložili v ZL, v najkrajšem možnem času sprejeli, in vsaj s 1. oktobrom 2016 vsem otrokom, ki živijo pod pragom revščine, omogočili topel šolski obrok.

O naši nameri smo obvestili vse poslanske skupine v Državnem zboru in jih prosili za sopodpis zahteve za izredno sejo.

Zakaj vlada pošilja vojaške inštruktorje v Irak?

Vlada je v sredo na dopisni seji potrdila nadaljevanje postopka za napotitev 15 vojaških inštruktorjev na sever Iraka v okviru večje nemške enote. Odločitvi, ki je bila sicer sprejeta že 2. februarja, nasprotujemo iz treh razlogov.

Prvi razlog je moralne narave. Država, ki naj bi po ustavi vodila politiko miru in nenasilja, ne more sodelovati v koaliciji z državami, kot so ZDA, VB, Turčija in Savdska Arabija, ki boj proti terorizmu izkoriščajo za vsiljevanje svojih interesov drugim državam in narodom, hkrati pa tudi neposredno podpirajo nekatere teroristične skupine.

Druga dva razloga sta povsem praktična. O napotitvi enot Slovenske vojske je bilo odločeno veliko pred 2. februarjem, ko je vlada sprejela formalni sklep. Že poleti 2014 so ZDA Slovenijo brez vednosti zunanjega ministra vključile v svojo koalicijo proti ISIS-u. Pred obravnavo na vladi je bilo znano, da bodo  inštruktorji delovali v okviru nemške enote pa tudi, kje bodo delovali. To potrjuje naše prepričanje, da je SV zgolj pomožna sila pakta Nato, ki nima več nobene zveze s svojo ustavno nalogo: obrambo državnega ozemlja. Zato smo julija vložili novelo zakona o obrambi, po kateri bi moral vsako napotitev enot SV, vključno z operacijami v okviru Nata, odobriti državni zbor. Tega ne predlagamo zato, ker bi menili, da bodo poslanci režimskih strank glasovali proti Natovim načrtom, ampak zato, da se ne bodo mogli skrivati za odločitvami vlade in »zavezništva«.

Še bolj nas skrbi dejstvo, da inštruktorje pošiljajo v Irak brez jasnega cilja. Vsak dan spremljamo, kako naša »zaveznica« v Natu in koaliciji proti ISIS-u Turčija krši suverenost Iraka in Sirije za to, da obračunava s kurdskimi organizacijami, ki se zavzemajo za neodvisnost ali avtonomijo. Hkrati vodi državljansko vojno proti lastnemu kurdskemu prebivalstvu in njegovim zakonitim zastopnikom. Kaj je torej stališče slovenske vlade in cilj napotitve slovenskih vojakov? Samostojni Kurdistan? Avtonomija Kurdov v Iraku? Demokratična socialistična oblast kurdske demokratične zveze v okviru enotne Sirske države? Ali pa podreditev Kurdskega prebivalstva v teh državah uradni turški politiki zanikanja narodnostnih pravic? Prav »taktična kolaboracija« s Turčijo ob nasprotovanju centralnih oblasti v Iraku je namreč trenutna strategija kurdskega režima v Erbilu (ne pa tudi kurdskih socialistov v Siriji), ki bo postala nevzdržna, takoj po vojaškem porazu ISIS-a.

Slovenska vlada in politični razred odgovorov na ta vprašanja nimajo, še več, ne vesta niti, kakšni so načrti naših »zaveznikov«. Ko je lani po napadu na Charlie Hebdo Slovenija skupaj z drugimi državami obljubila vojaško pomoč Franciji na podlagi pogodbe o EU, da bi Francija razbremenila svoje sile za napade na cilje v Siriji (Slovenija je zato povečala svojo misijo v Maliju), je izdala bianco menico. Po priznanju zunanjega ministra vlada ni bila seznanjena s cilji francoske operacije v Siriji, kaj šele s posledicami. (Znano je, da je Francija ena od tistih držav, ki so najbolj podpirale oborožen upor in zavračale kakršno koli možnost pogajanj z zakonito sirsko oblastjo, s čimer je veliko prispevala k državljanski vojni in vzponu ISIS-a). V takih okoliščinah bi razumna in samostojna vlada ostala zunaj koalicije, namesto da za neznane cilje in (to lahko nedvomno rečemo) nelegitimne tuje interese žrtvuje sredstva in tvega varnost slovenskih državljanov.