SPREJEMANJE PODNEBNE POLITIKE ZA ZAPRTIMI VRATI  

Konec januarja je Odbor za zadeve EU na pobudo poslanca Združene levice dr. Franca Trčka zavzel bolj progresivno stališče do zaščite okolja in vladi naložil, naj se Slovenija namesto predlaganega 40 odstotnega zmanjša emisij prizadeva za 55 odstotno zmanjšanje do leta 2030.

Čeprav so bili koalicijski poslanci tisti, ki so s svojimi glasovi podprli sklep Združene levice in odločili, naj se Slovenija v EU zavzame za večje znižanje izpustov toplogrednjih plinov in ambicioznejšo okoljsko politiko, se  je vladajoča koalicija danes odločila, da bo prekršila vse pravne norme in za zaprtimi vrati poskušala razveljaviti že sprejeti sklep.

Franc Trček: »Seje se zapirajo, ko bi bilo razkritje obravnavanega gradiva lahko za državo škodljivo. Takšna je očitno tudi podnebna politika te vlade.«

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez se je pri tem skliceval na drugi odstavek 10. člena zakona, ki določa sodelovanje vlade in Državnega zbora pri odločanju o zadevah EU. Ta res določa, da vlada lahko spremeni stališče, ki ga je sprejel Državni zbor, a le kadar vlada oceni, da je to potrebno »zaradi poteka pogajanj v institucijah EU« in o spremembi stališča »takoj obvesti državni zbor«.

Dejstvo pa je, da pogajanj na to temo v preteklih dneh v institucijah EU ni bilo. Tudi priloženo interno gradivo se ne sklicuje na nikakršen potek pogajanj. Torej niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, da se domnevna nesprejemljivost stališča sploh obravnava.

Prvotno stališče do predloga evropske uredbe je bilo s strani vlade Državnemu zboru poslano 12. januarja. Na 113. redni seji Odbora za zadeve EU je bil predlog stališča obravnavan, amandmiran in nato v amandmirani obliki tudi sprejet. S tem je bila obravnava zaključena. Vlada sprejetega stališča ne more spremeniti. Zato je današnja seja potekala za zaprtimi vrati z namenom, da se najde nek obvod okoli uveljavljene zakonodaje. Gre za ravnanje, ki je v jasnem nasprotju u Ustavo Republike Slovenije.

Franc Trček: »Slovenija je danes naredila velik korak nazaj. Pa ne samo na področju podnebne politike, ampak na področju pravne države«.

Zakon o partnerski zvezi - korak naprej, a ne zadosten

Danes začne veljati Zakon o partnerski zvezi, ki prinaša zelo pomembne pravice istospolnim parom, med drugim pravico do sklenitve partnerske zveze. To je velik korak naprej k pravičnosti, ki pa ne odpravlja diskiminacije v celoti. V Združeni levici vztrajamo pri stališču, ki smo ga branili na referendumu in ki ga je podprlo 226.651 volilcev in volilk: pravice LGBT skupnosti morajo biti povsem enake kot pravice vseh ostalih državljanov. Tega pa ta zakon ne zagotavlja - ne na simbolni, ne na življenjski ravni.

Dr. Matej T. Vatovec: "Pričetek uporabe Zakona o partnerski zvezi je pomemben korak  k enakosti. Sistemska diskriminacija LGBT oseb se tako skoraj v celoti odpravlja. Ob tem pa moramo poudariti, da “skoraj” ne more nikoli postati konsenz. Ko govorimo o človekovih pravicah, govorimo o totalnosti. Če veljajo, morajo veljati v celoti. In isto velja za to področje. Zakon o partnerski zvezi moramo tako razumeti kot uvod v popolno odpravo diskriminacije. Vse ostalo je gnili kompromis.”

Vprašanja svobode in enakosti LGBT skupnosti in ostalih manjšin so temeljna in univerzalna vprašanja ter nujen sestavni del vsakršnega razmišljanja o naprednejših in enakopravnejših družbenih oblikah. V Združeni levici skupaj z LGBT skupnostjo nadaljujemo boj za popolno odpravo vseh oblik diskriminacije.

ZDRUŽENA LEVICA IN ROMSKA SKUPNOST: KONKRETNE IN ENOSTAVNE REŠITVE ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJA ROMSKE SKUPNOSTI  

Romska skupnost v Sloveniji životari v nesprejemljivih pogojih

Romska skupnost, varuhinja človekovih pravic, romske organizacije in društva ter mednarodne organizacije že desetletja opozarjajo na pomanjkljivo zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev na področju bivanja, izobraževanja in zaposlovanje romske skupnosti v Sloveniji. Vse to je posledica neustrezne in zastarele zakonodaje.

Zakonski predlog Združene levice: konkretne rešitve za obstoječe stanje

V Združeni levici s podporo Foruma romskih svetnikov, Zveze Romov za Dolenjsko, Zveze za razvoj Romske skupnosti Bele krajine in mestnih Romov predlagamo konkretne rešitve za obstoječe stanje.  S predlogom želimo rešiti bivanjska in prostorska vprašanja, s katerimi se sooča skupnost, in izboljšati njihovo raven političnega organiziranja in delovanja.

Matjaž Hanžek: “Zakon o romski skupnosti smo temeljito prenovili. Spremembe, ki jih predlagamo, bi omogočile učinkovito izboljšanje bivanja romske skupnosti, preprečile prisilne preselitve ter zagotovile kakovostno politično predstavništvo in več avtononomije romski skupnosti v Sloveniji.“

4 ukrepi za izboljšanje življenja romske skupnost

V Združeni levici predlagamo 4 ukrepe, ki bi življenje romske skupnosti v Sloveniji spremenili bistveno na bolje.

  • Dvakratnik povprečnine za vsakega pripadnika romske skupnosti

V nekaterih romskih naseljih v Sloveniji ni tekoče vode in elektrike. Zato predlagamo, da država nameni občinam, v katerih živi romska skupnost, višjo povprečnino, ki bo morala biti porabljena namensko: za urejanje prostorske problematike, za zagotavljanje komunalne oskrbe, oskrbe z vodo, odvoz komunalnih odpadkov, urejanje cest ter zagotavljanje druge osnovne infrastrukture. V kolikor pa občina ne bo zagotavljala osnovne infrastrukture v skladu z zakonom, pa predlagamo, da se občini odvzamejo namenska sredstva, pristojnosti pa se prenesejo na državo.

  • Moratorij na prodajo zemljišč, na katerih živi romska skupnost

Nepremičnine in zemljišča, na katerih prebiva romska skupnost, bi bilo po našem predlogu možno prodati le pod pogojem, da k prodaji poda soglasje Urad za narodnosti in da obstaja že pripravljen načrt selitve prebivalcev. S tem ukrepom bi preprečili vse bolj pogoste prodaje zemljišč, na katerih bivajo Romi, ter posledično njihovo prisilno razselitev.

  • Člane romskega Sveta naj volijo Romi na neposrednih volitvah

Svet romske skupnosti je osrednji sogovornik vlade pri reševanju romske problematike. Člani Sveta so bili do sedaj imenovani arbitrarno, brez večjega vpliva Romov. V Združeni levici predlagamo, da bi imel Svet 21 članov, od tega 7 predstavnikov iz Prekmurja, 7 iz Dolenjske ter 6 predstavnikov društev oziroma zvez in 1 predstavnik Sintov. Člane romskega sveta naj na vsake štiri leta na območju občin, ki imajo romskega svetnika, volijo Romi sami na neposrednih in demokratičnih volitvah.

  • Za razvoj romske skupnosti naj skrbijo tudi državne kulturne in razvojne inštitucije

Poleg treh ključnih novosti predlagamo, da naj za razvoj romske skupnosti v okviru svojega delovanja skrbi Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.

V sklopu Javnega sklada za kulturne dejavnosti pa naj se ustanovi tudi posebna strokovno-programska komisija, ki bo pomagala skrbeti za ohranitev in razvoj romske kulture, predvsem jezika, glasbe in plesa, ki so osrednjega pomena za identiteto romske skupnosti.

Vprašanja manjšin so del temeljnega razmisleka o enakopravnih družbenih oblikah

V Združeni levici smo prepričani, da so vprašanja manjšin sestavni del razmisleka o enakopravnejših družebenih oblikah. Odločno se borimo proti vsem oblikam diskriminacije in varujemo pravice manjšin pa naj gre za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem, ali pa romsko manjšino v Sloveniji.

Matjaž Hanžek, poslanec Združene levice: »Ne smemo pristati na to, da med nami živijo ljudje in odraščajo otroci, ki nimajo ne pitne vode in ne elektrike, ki bi osvetljevala njihove domove. Taki človeka nevredni življenjski pogoji ljudi ohranjajo v začaranem krogu revščine in socialne izključenosti. Verjamem, da bo naš predlog sprejet in da bodo Romom, tako ko vsem državljanom Slovenije, končno zagotovljene enake življenjske možnosti in vključenost v družbo.«

Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije: “V Forumu romskih svetnikov, ki predstavlja ⅔ vseh živečih Romov v Sloveniji, pozdravljamo predlog novele zakona o romski skupnosti, ki ga je pripravila Združena levica. Pričakujemo, da bodo spremembe zakona podprle vse poslanske skupine in s tem poslale sporočilo, da se življenje Romov lahko izboljša. To je dolžnost politike, ne samo države.”

Bogdan Miklič, predsednik Zveze Romov za Dolenjsko: “Zastopanje Romov na državni ravni je neprimero in neodgovorno. Svet Romov trenutno ne zastopa interesov Romov, ampak kulturnih društev. To je posledica zastarele in pomanjkljive zakonodaje. Zato pozdravljamo spremembo zakonodaje, ki bo končno poenotila Rome in jim zagotovila dolgo pričakovano politično predstavništvo.”

Zvonko Golobič, predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti Bele Krajine: “Sprememba zakona je nujno potrebna. Vemo, da veliko romskih otrok živi v naseljih brez vode in elektrike. Nimajo enakega razvojnega potenciala kot njihovi vrstniki. Sprememba zakonodaje bi novo generacijo romskih otrok pripeljala do enakega življenjskega izhodišča. Zdaj je odločitev na poslankah in poslancih državnega zbora, ali bodo Romom omogočili, da se vključijo v družbo, romski otroci izobražujejo in da romska skupnost z roko v roki z večinskm prebivalstvom zre v prihodnost.”