Varstveni dodatek je brezpogojna pravica vsakega upokojenca!  

Z novim letom je začela veljati sprememba Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. S spremembo so se ublažili pogoji za pridobitev denarne socialne pomoči (DSP) in varstvenega dodatka. S spremembo se odpravila vračljivost socialne pomoči in varstvenega dodatka za upravičence s stanovanjem ali hišo pod vrednostjo 120.000 EUR.

Prejeli smo več poročil prosilcev, da centri za socialno delo (CSD-ji) vloge zavračajo, če ima prosilec polnoletne otroke. Sklicujejo se na 40 let star Zakon o zakonski zvezi, ki v 124. členu določa, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati starše. Samo če otroci sami nimajo dovolj sredstev, se prosilcu dodeli varstveni dodatek. Toda zakon ne določa nobenih kriterijev za izjeme, zato je presoja prepuščena posameznemu socialnemu delavcu.

Miha Kordiš: “Naša vlada vodi socialno politiko za 19. stoletje. Namesto da bi revnim upokojencem omogočili samostojno življenje, jih spravlja v odvisnost od odraslih otrok. Tako se breme revščine prenaša na ljudi, ki so bili v življenju že tako prikrajšani. To je recept za prenašanje revščine med generacijami.”

Zdi se, da CSD-ji po navodilih ministrstva za delo uporabljajo to zastarelo določbo za to, da bi izničili učinek spremembe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Zavračajo ljudi, ki so po vseh uradnih merilih revni in upravičeni do varstvenega dodatka. Namesto, da bi upravičencem zagotovili neodvisno življenje, jih s tem  spravljajo v odvisnost od odraslih otrok. Breme revščine prenašajo na potomce revnih staršev, ki so bili v življenju že tako prikrajšani. Na ta način se seveda povečuje tveganje prenašanja revščine in neenakosti med generacijami.

V času, ko se v naprednih krogih razpravlja o brezpogojnem temeljnem dohodku, vlada in ministrica Anja Kopač Mrak vztrajata pri represivni socialni politiki. To je še toliko bolj nesprejemljivo, če vemo, da smo ta model pri nas v preteklosti že presegli. Vse do Pahorjeve reforme leta 2012 smo imeli brezpogojno pravico do varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine. Preverjala se je samo višina pokojnine. Od takrat se je število starejših, ki prejemajo pomoč države, drastično zmanjšalo, čeprav so statistično najbolj ogrožena kategorija. Še leta 2011 smo namreč imeli 47.000 prejemnikov varstvenega dodatka in 14.500 prejemnikov državne pokojnine, medtem ko varstveni dodatek po novi zakonodaji prejema manj kot 11.000 prebivalcev!!

Poslanec Kordiš je zato vlado in ministrstvo za delo pozval, da naj se zakonodaja uporablja tako, da ne bodo prizadeti prosilci in njihovi potomci. Zahteval je, da nemudoma vzpostavijo jasne kriterije glede dolžnosti preživljanja. Hkrati pa je napovedal, da se bo Združena levica zavzemala za to, da se dolžnost preživljanja v novem Družinskem zakoniku uredi tako, da ne bo povzročala prenašanja revščine med generacijami!

 

 

Novi pokojninski načrt poklicnega zavarovanja postavlja kratkoročne dobičke pred socialno varnostjo

Nižanje prispevne stopnje poklicnega pokojninskega zavarovanja ter visoki upravljavski stroški Sklada poklicnega pokojninskega zavarovanja ogrožajo socialno varnost bodočih poklicnih upokojencev. V Združeni levici zato skupaj s predstavniki sindikatov in delavcev zahtevamo, da se prispevna stopnja poklicnega zavarovanja vrne na raven pred enostranskimi spremembami ministrstva za delo in da se stroški  upravljanja  znižajo. Svoje zahteve bomo predstavili na nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

S poklicnim zavarovanjem se zagotavlja socialna varnost tistim delavcem, ki se ne morejo upokojiti pod običajnimi pogoji. Mednje spadajo delavci v kovinski industriji, rudarji, vojaki, policisti, poklicni gasilci in drugi delavci, ki delajo v zahtevnih in zdravju škodljivih razmerah. Temeljni namen poklicnih pokojnin je zagotavljanje socialne varnosti od prenehanja opravljanja težkega ali nevarnega dela do izpolnitve pogojev za redno upokojitev.

Samovoljni ukrep ministrstva za delo bo prizadel 46.000 ljudi

Za vplačevanje v sklad je od leta 2014 za vse zavarovance poklicnega zavarovanja veljala določena enotna 9,25 % prispevna stopnja. Z enostranskim sprejemom novega pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja (PNPZ) pa je letos januarja začela veljati nižja 8 % prispevna stopnja. Prispevno stopnjo je samovoljno znižala ministrica Anja Kopač Mrak v korist predstavnikov kapitala (Gospodarske zbornice) in v škodo delavcev. Sprejeta je bila ob ostrem nasprotovanju sindikatov in navkljub nesoglasju tako Ekonomsko-socialnega sveta kot tudi Odbora Sklada poklicnega zavarovanja.

Znižanje prispevne stopnje bo najbolj prizadelo več kot 46 tisoč upravičencev. Po nekaterih predvidevanjih bi se lahko poklicna pokojnina pri obsegu sredstev 796 bruto in spremembi prispevne stopnje iz 9,25 na 8 % zmanjšala s 650 na 564 evrov. Pri več kot 46 tisoč upravičencih lahko tako govorimo o 4 milijonskem mesečnem prihranku delodajalcev. Menimo, da špekuliranje s socialno varnostjo poklicno upokojenih zavoljo kratkoročnih koristi ni niti ekonomsko opravičeno, niti družbeno odgovorno.

Luka Mesec: “Zaradi ukrepa ministrice Anje Kopač Mrak, po izračunih sindikalistov, upravičencem do poklicne pokojnine grozi, da se bo pri obsegu sredstev 796 bruto poklicna pokojnina zmanjšala s trenutnih 650 na samo 564 evrov mesečno. Ministrica pa kljub pozivom že dva meseca skriva dokumente, ki naj bi bili podlaga za ta očitno škodljiv ukrep.”

Namesto za pokojnine, denar za stroške upravljanja

Drug problem, na katerem sklicatelji seje opozarjamo, pa je, da Sklad poklicnega zavarovanja za administrativne stroške porablja enkrat več denarja kot primerljivi skladi v Sloveniji.

Sklad upravlja s cca. 700 milijoni evrov letno, stroški upravljanja pa znašajo več kot 7 milijonov evrov letno. Daleč največji delež dohodkov od upravljanja Sklada tvori upravljavska provizija, ki se zaračuna kot delež letne vrednosti slada. V letu 2015 je znašala več kot 6,5 mio evrov.

To pomeni, da je upravljavska provizija znaša 1% vrednosti sklada, kar je enkrat več od primerljivih skladov v državi. Pri krovnem pokojninskem skladu za javne uslužbence, znaša upravljavska provizija 0,5 %.

Luka Mesec: “Sklad poklicnega zavarovanja za administrativne stroške porabi enkrat več denarja kot primerljivi skladi v državi. Namesto, da bi se denar stekal v pokojnine, se porablja za stroške upravljanja. Njegovo provizijo je zato treba zakonsko omejiti.”

Zahtevamo zagotovljeno socialno varnost poklicno upokojenih. S socialno varnostjo se ne trguje.

Zaradi  za delavce škodljivega nižanja prispevne stopnje poklicnega pokojninskega zavarovanja in ekonomsko neupravičene višine upravljavskih provizij smo v Združeni levici sklicali nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Skupaj s predstavniki delavcev bomo zahtevali, da se:

- prispevna stopnja poklicnega zavarovanja vrne na predhodno raven 9,25 % ter

- upravljavska provizija omeji na največ 0,5 % letne čiste vrednosti sklada.

V Združeni levici upamo, da bodo tokrat interesi upravičencev do poklicnih pokojnin upoštevani in da bo državni zbor prisluhnil njihovim upravičenim zahtevam po zagotovljeni socialni varnosti.

Luka Mesec: “Ne pozabimo da gre za ljudi, ki so družbi preko opravljanja dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah izdatno prispevali in so zato nedvomno opravičeni do varne starosti in konec koncev do spoštovanja, še posebej s strani tistih, ki bi radi na njihov račun izdatno zaslužili.”

 

 

Skupna izjava Združene levice in evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa ob sprejemu sporazuma CETA v Evropskem parlamentu

Danes je Ceta s soglasjem Evropskega parlamenta preskočila še zadnjo oviro na evropski ravni. S tem bo sporazum stopil v začasno uporabo, postopek pa se sedaj seli v nacionalne parlamente, ki so edini, ki lahko še preprečijo dokončno potrditev sporazuma. Ob tem so evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ) in poslanci Združene levice podali skupno izjavo, v kateri izražajo podporo množičnim protestom državljanov, ki so danes potekali tudi pred Evropskim parlamentom, hkrati pa pozivajo Državni zbor RS k zavrnitvi sporazuma:

»Evropski parlament je danes povsem ignoriral pomisleke, ki jih množično izražajo Evropejci. Gre za izraz upora zoper pogoltno trgovinsko politiko, ki sledi zgolj interesom kapitala, pri tem pa se nevarno igra s temeljnimi pravicami ljudi in ogroža prehranske standarde, varstvo okolja, socialne in delavske pravice ter javne dobrine. Zato danes izražamo vso podporo protestnikom, ki v zadnjih dnevih, tednih in mesecih v množičnih protestih, danes tudi pred Evropskim parlamentom, pogumno branijo evropske vrednote.

Sedaj so na potezi nacionalni parlamenti, tudi slovenski, ki očitno ostajajo zadnje upanje za ohranitev evropskih standardov in evropske demokracije. Državni zbor RS pozivamo, da v postopku ratifikacije pokaže več posluha za državljane, kar danes žal ni zmogel Evropski parlament. S tem bi se slovenski parlament postavil na stran javnega interesa in slovenskih državljanov, Evropi in svetu pa bi poslali močno sporočilo, da ne pristajamo na takšno trgovanje z usodami in prihodnostjo ljudi.«