Slovenska vojska ne sme sodelovati pri  Natovem rožljanju z orožjem v Latviji

Po nekaterih podatkih naj bi vlada že konec tega meseca dokončno odločala o napotitvi Slovenske vojske na škodljivo Natovo operacijo v Latviji. Takšna odločitev bi bila popolnoma nesmiselna in škodljiva za odnose Slovenije z Rusijo in vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu in Ukrajini. Zato v Združeni levici predlagamo, da Slovenija odpove udeležbo Slovenske vojske pri rožljanju z orožjem v Latviji.

S tem bi se pridružili 12 od 28 članic zveze Nato, ki so se že odločile, da v operaciji ne bodo sodelovale in prihranili  več kot 12 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

Nedopustno je bilo, da je Vlada na zadnjih zasedanjih Nato pakta v Varšavi in Bruslju podprla agresivne vojaške akcije in ob tem še obljubila sodelovanje Slovenske vojske. To je v jasnem nasprotju s politiko miru in kulturo nenasilja, ki je zapisana v slovenski Ustavi. Zato je Združena levica vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora za obrambo Državnega zbora, ki  bo zasedal v sredo, 25. 1. 2017. Na nujni seji odbora bomo od vlade zahtevali, da nemudoma odpove predvideno sodelovanje enot Slovenske vojske v operaciji »okrepljene prednje prisotnosti« Zveze Nato v Latviji.

Operacija »Okrepljena prednja prisotnost« Nata v Latviji je sestavni del evroatlantskega »projiciranja stabilnosti« v Vzhodno Evropo. Njegova dejanska posledica je netenje konfliktov (zlasti) v Gruziji in Ukrajini, ki sta terjala veliko človeških žrtev in povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo. Poleg tega zapletanje odnosov z Rusko federacijo ovira reševanje sirske in s tem posredno tudi begunske krize.

Miha Kordiš: “Nato že mesece nesmiselno rožlja z orožjem in propagando proti Rusiji. Del tega je tudi operacija v Latviji. Zato je kar 12 od 28 držav zveze Nato zavrnilo sodelovanje. Slovenije ni med njimi - pa bi morala biti.”

Slovenska vlada sicer ne more sama odločati o politiki pakta Nato, odloča pa lahko o delovanju SV. V Združeni levici trdimo, da SV ne sme sodelovati v operacijah, ki zaostrujejo že tako zapletene konflikte. Hkrati poudarjamo, da po zadnjih podatkih kar 12 od 28 članic pakta Nato – med njimi Češka, Slovaška, Madžarska, Španija in Portugalska – ne bo prispevalo svojih sil za »okrepljeno prednjo prisotnost« Nata. To bi moralo opogumiti tudi običajno servilno slovensko zunanjo politiko, da se namesto v korist Nata odloči v prid Slovenije. Natova operacija bo namreč naše državljane po oceni generalštaba stala vsaj 12 mio EUR.

Miha Kordiš: “Medtem ko vlada zamrzuje socialne prejemke, kot je to denimo invalidski dodatek, ne najde denarja za drugi tir, brez težav pa investira 12 mio evrov za Natovo akcijo v Latviji, na 46 mio evrov podlage, kolikor znaša letni znesek, ki ga Slovenija nameni za sodelovanje v Natu.”

Kordiš je še opozoril, da slovenska javnost o sodelovanju v Natovi operaciji ve manj kot recimo latvijski obrambni minister Bergmanis, ki je že 26. oktobra lani izjavil, da bo Slovenska vojska prispevala 50 vojakov. Z obrambnega ministrstva odgovorov nam na isto vprašanje  namreč odgovora še vedno ne dajejo, čeprav je vlada sklep o nameri za sodelovanje sprejela že junija lani. Končna odločitev je verjetno odvisna od tega, kako se bodo postavili ministri SD-ja.

 

 

 

ZL: ZA DVIG MINIMALNE PLAČE - ZAGOTOVIMO SI DOSTOJNO ŽIVLJENJE!

Trenutna minimalna plača v Republiki Sloveniji je pri 561 evrov neto oz. 604 evrih neto  nižja od praga revščine, ki je postavljen pri 617 evrih. To pomeni, da več kot 37 000 zaposlenih z najnižjimi plačami, kljub 40-urnemu delavniku, ne zasluži dovolj, da bi poskrbeli za vsakodnevne stroške. Kako ukrepati, je popolnoma jasno: dvigniti moramo minimalno plačo takoj na 646 evrov neto, 1. septembra pa na 700 evrov neto.

Minimalna plača, ki ne varuje pred revščino in ki ne omogoča dostojnega življenja ljudem, ni minimalna plača, ampak je miloščina. Med tem, ko je 10% tistih z najvišjimi plačami v zadnjih 2 letih dobilo 80 milijonov evrov letno, se je v treh letih minimalna plača zvišala za slabih 1,6 evra. V Združeni levici smo zato danes predstavili zahtevo za dvig minimalne plače.

Luka Mesec: “Že tri leta v državi beležimo gospodarsko rast, minimalna plača pa se je v tem času zvišala le za 1,6 EUR. Humanitarni delavci poročajo, da je kar vsak peti prosilec za pomoč zaposlen. Torej dela, a od svojega dela ne more preživeti. Skrajni čas je, da minimalno plačo dvignemo na dostojno raven. V ZL predlagamo, da se jo januarja z redno uskladitvijo poveča na 646 EUR, septembra pa na 700 EUR.”

V Združeni levici smo prepričani, da bi moralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ob letošnji redni uskladitvi, minimalno plačo povečati na 855,20 evrov bruto oz. 646,53 evrov neto, ob predpostavki uporabe povišane splošne olajšave.

Od takega dviga bodo imeli največ koristi delavci, saj se bo njihov neto dohodek občutno povečal, realni strošek delodajalcev pa  bodo nižji od nominalnega dviga. Že zdaj se namreč prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za zdravstveno zavarovanje obračunavajo in plačujejo od (minimalne) osnove, ki je višja od minimalne plače. Osnova je v letu 2016 znašala 52 % povprečne mesečne bruto plače (tj. 809,06 evra), v letu 2017 pa se bo zvišala glede na rast povprečne plače v letu 2016. Strošek razlike v osnovi za obračun morajo že zdaj poravnati delodajalci. Predlagani dvig minimalne plače se bo torej v veliki meri prelil v višje neto plače zaposlenih.

V današnjih razmerah predlagani dvig minimalne plače ni samo socialno nujen, ampak tudi ekonomsko smiseln ukrep. Saj ne bi ogrozil stroškovne konkurenčnosti gospodarstva, ampak bi preko povečanega povpraševanja prispeval k rasti BDP-ja, pa tudi prihodkov države, ki so na razpolago za socialne prejemke in delovanje socialne države.

A dvig minimalne plače na 645 evrov neto ob redni uskladitvi nikakor ni dovolj. V Združeni levici smo prepričani, da je minimalno neto plačo potrebno zvišati na 700 evrov že s 1. septembrom letošnjega leta. To je znesek, ki bi delavcem omogočil, da ne bi životarili iz meseca v mesec s plačo nekaj evrov nad pragom revščine. Vsako delo bi moralo zagotavljati dostojno življenje, zato je nujno, da je minimalna plača vsaj 700 evrov.

Predlagan dvig minimalne plače pomeni dvig nad raven golega preživetja, upošteva trenutne makroekonomske razmere in minimalno plačo dejansko postavlja za instrument, ki omogoča dostojno življenje delavkam in delavcem. Kot se glasi četrta točka Evropske socialne listine: »Vsi delavci imajo pravico do pravičnega plačila, ki zadošča njim in njihovim družinam za dostojno življenje.«

Čas je, da imamo od gospodarskega okrevanja nekaj koristi tudi tisti, ki ustvarjamo vrednost in ki smo v času zategovanja pasov izgubili največ: navadni državljani in državljanke in delovni ljudje.


Luka Mesec: “Slovenija je lani izvozila kar za 2,7 milijarde EUR več kot uvozila. Problem pa je, kako se presežki razporejajo. V trgovinskih verigah kot so Hofer, Lidl, Spar, Mercator, so beležili 521 milijonov čistega dobička, slišimo, da si menedžerji izplačujejo več stotisoč evrske nagrade, večina prodajalk in prodajalcev pa dela na minimalnih plačah. Država mora poskrbeti, da bodo za delo nagrajeni tudi oni.”

Vlada na strani naftnih distributerjev: cene bencina bodo še višje!

Vada je trdno odločena, da zviša cene bencina. Pri tem ji pomaga tudi odbor za gospodarstvo Državnega zbora, ki je danes zavrnil predlog Združene levice, s katerim bi se znova uvedel mehanizem oblikovanja cen naftnih derivatov, ki smo ga poznali več kot 10 let. Torej, da se vrne ureditev, ki je veljala pred aprilom lani, ko je stekla postopna deregulacija cen. Bistvena sestavina tega mehanizma je omejena najvišja marža, ki si jo lahko pri prodaji obračunajo trgovci z naftnimi derivati.

Za predlog zakona smo se v Združeni levici odločili po tem, ko so bile zavrnjene vse naše prejšnje pobude za odpravo popolnoma nesmiselne in zelo škodljive deregulacije cen naftnih derivatov. Že več kot leto opozarjamo, da je ukrep popolnoma skregan celo s študijami, ki jih je pripravila Vlada sama. Študije namreč enoznačno napovedujejo posledice za socialo, državni proračun in gospodarstvo.

Miha Kordiš: ”Vlada odpravlja omejitve najvišjih marž naftnih trgovcev. Ljudem bo podražila bencin, dizel in kurilno olje, denar iz višjih cen goriva pa podarila dobičkom naftnega kapitala. Račun bomo plačali vsi, ki nismo lastniki OMV in Petrola: ostali sektorji gospodarstva, vozniki, državni proračun in kupci kurilnega olja. Še posebej zaskrbljujoč je položaj prebivalcev z nižjimi dohodki, ki jim grozi energetska revščina. Vse to potrjujejo izkušnje iz tujine, pa tudi lastne vladne analize.”

 

Deregulacija naftnih derivatov je v nasprotju s študijami vlade!

Kakšni pa so izgovori vlade, da je aprila lani sprejela tako škodljivo odločitev? Opira se na zaverovanost, da je deregulacia dobra, ker prinaša konkurenco na trgu in spodbuja tekmovanje med različnimi distributerji bencina. Ob tem pa implicitno priznava, da bo prišlo do dviga marž in s tem tudi dviga maloprodajne cene, a se izgovarjajo, da bo dvig “le” minimalen. V tem se kaže popolni nesmisel deregulacije, “konkurenca” bo prinesla zgolj višje cene in ničesar drugega. Če bi želeli biti “konkurenčni” bi lahko distributerji nižje cene bencina na bencinskih servisih ponujali že prej, saj je bila omejena le najvišja cena, a so se praktično vsi distributerji odločali za maksimalno maržo.

 

Bodo cene bencina v Sloveniji najvišje v soseščini?

Kaj bo pomenila popolna deregulacija cen lahko vidimo iz zaskrbljujoče podatke od ceni pred kratkim dereguliranega kurilnega olja. Novembra lani je namreč cena kurilnega olja v Sloveniji presegla ceno olja na Hrvaškem! Med tem, ko so se jeseni cene tega energenta v sosednjih državah nižale ali ostajale na isti ravni, se je cena kurilnega olja pri nas višala. Novembra lani je cena pred dajatvami že presegla ceno kurilnega olja na Hrvaškem, kjer imajo dereguliran trg že dalj časa. Kaj pomeni popolna deregulacija, lahko vidimo tudi na primeru avto plina, katerega cene so popolnoma deregulirane. Razlike v maloprodajnih cenah med ponudniki so tudi do 25 odstotne, medtem ko je cena plina pred dajatvami znašala med 60 in 70 odstotki končne cene. Za primerjavo, delež cene reguliranega 95 oktanskega bencina je pred dajatvami obsegal manj kot 40 odstotkov končne cene.

 

Zakon omogoča bogatenje peščice na račun vseh nas!

Kljub zavrnitvi našega zakona na odboru za gospodarstvo Državnega zbora, si bomo v Združeni levici še naprej prizadevali za to, da se cene naftnih derivatov ponovno v celoti regulirajo. Sistem, ki ga je vzpostavila vlada na namreč koristi le monopolnim naftnim trgovcev, na škodo vseh nas. Skrajni čas je, da peščica neha bogateti na račun večine!