ZA PRAVIČNO MINIMALNO PLAČO

Minimalna plača naj postane izhodišče, vsi dodatki pa naj se k njej prištevajo

V Združeni levici pred prvim majem prihajamo s paketom delavske zakonodaje. Vlado smo pozvali, naj uvede plačane bolniške odsotnosti za enoosebne s.p.-je. Včeraj smo predlagali Novelo zakona o inšpekciji dela (ZID), s katero ščitimo agencijske delavce in prekarce v prikritih delovnih razmerjih. Tretji del paketa pa je naša pobuda za pravično definicijo minimalne plače. Naš predlog je enostaven: zahtevamo, da minimalna plača postane izhodišče, vsi dodatki (dodatek za delovno dobo, poslovno uspešnost, izmensko delo itn.) pa naj se k njej prištevajo.

V čem je problem?

Po trenutni ureditvi je minimalna plača določena kot najmanjše možno izplačilo za delo, ne pa kot najmanjša osnovna plača. V izplačilo so zato pogosto všteti razni dodatki, recimo dodatek za delovno dobo, dodatek za izmensko delo, dodatek za težje pogoje dela, nagrade za delovno in poslovno uspešnost. To pomeni, da je realna osnova lahko veliko nižja od minimalne plače, zaposleni pa do zakonsko določene minimalne plače 804,96 evrov bruto pride šele z dodatkom za delovno dobo in drugimi dodatki. Celo v javnem sektorju je kar 16 plačnih razredov, ki so pod minimalno plačo.

Luka Mesec: “Trenutna ureditev vodi v naravnost absurdne situacije. V zadnjih mesecih, ko smo naš predlog predstavljali po Sloveniji, sem recimo spoznal čistilko, ki ima 440 evrov osnovne plače, do izplačila minimalne pa pride šele z dodatki, predvsem dodatkom za delovno dobo. Še hujši je primer varnostnika, ki mi je pokazal svojo plačno listo: njegova osnovna plača je 247 evrov!”

Nujna je nova, pravična definicija minimalne plače

Definicijo minimalne plače smo v tem mandatu sicer že enkrat spreminjali. Novela Zakona o minimalni plači, ki so jo jeseni 2015 predlagale združene sindikalne centrale, je iz zneska minimalne plače izločila dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Še vedno pa se v znesek minimalne plače vštevajo dodatki, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, dodatek za delovno dobo ter nagrade za delovno in poslovno uspešnost. Ti dodatki pa, posebej pri starejših delavcih, lahko tvorijo tudi do 15 % ali 20 % končne plače. 

Nepravičnost ilustrira dodatek za delovno dobo, ki se pri prejemnikih minimalne plače všteva v njihovo končno plačo, tistim z višjo osnovno plačo pa dodatno prišteva k plači. Tako pridemo do absurdnega položaja, kjer delavec začetnik dobi višji dodatek za delovno dobo kot nekdo, ki ima že 30 let delovne dobe, saj prvi prejema plačo le malenkost nad minimalno, drugi pa dodatka sploh ne dobi izplačanega.

Minimalno plačo je treba redefinirati

Minimalna plača mora postati gola osnova, vsi dodatki pa se morajo k njej prištevati. Zato smo v Združeni levici pripravili spremembo Zakona o minimalni plači, s katero spreminjamo definicijo minimalne plače in iz nje izločamo vse dodatke, kot so dodatek za delovno dobo, dodatek za delovno uspešnost in dodatke, ki so določeni v kolektivih pogodbah. 

Vodja poslanske skupine Luka Mesec je pojasnil: »Zahteva po izločitvi dodatkov iz minimalne plače je zahteva po elementarni pravičnosti. V času, ko so trgovine ustvarile 521 milijonov evrov letnega profita in v času, ko bo samo zaradi gospodarske rasti v proračun za leto 2019 prišlo 281 milijonov evrov več, kot je vlada predvidevala, ni nobenega izgovora, da te pravičnosti ne bi tudi udejanjili.«

 

 

S spremembo zakona o inšpekciji dela v boj proti prekarnosti!

Združena levica danes predlaga zakon, s katerim bodo do redne zaposlitve prišli vsi prekarci, ki prisilno delajo v sp-jih prek raznih pogodb in nezakonitih agencijah. Pristojnosti delovne inšpekcije povečujemo tako, da bo lahko inšpekcija s preprosto odločbo  povsod, kjer bo ugotovila elemente delovnega razmerja, prekarno delovno razmerje spremenila v redno zaposlitev. Da je taka rešitev nujno potrebna, se strinja tudi vlada, a svoje obljube je že večkrat prelomila. Združena levica danes ponovno poskuša s predlogom, s katerim bomo zaščitili vse prisilne samozaposlene ter delavce iz nezakonitih agencij.  

Število prekarninih delavcev se v Sloveniji povečuje. Od leta 2008  se je število samozaposlenih povečalo za 30 %., število agencijskih pa podvojilo  S.p.-ji, agencijski delavci in drugi prekarci so prikrajšani za praktično vse delavske pravice: nimajo pravice do bolniške, plačanega dopusta, 8-urnega delovnika, delodajalec jih lahko odpusti iz danes na jutri brez kakršnekoli odpravnine.

Delodajalci bi morali prekarne delavce zaposliti, ne odsloviti
Inšpekcija po zdajšnji zakonodaji v primerih, ko odkrije prikrito delovno razmerje, ukrepa z izdajo prepovedne odločbe, dokler delodajalec ne odpravi kršitve. A delodajalci po navadi ukrepajo tako, da delavca enostavno odpustijo ali pa ga zaposlijo prek kake agencije za zaposlovanje.

Miha Kordiš: “Trenutna situacija je absurdna. Ko inšpekcija ugotovi, da bi moral biti nekdo redno zaposlen, namesto da bi ukazala, da se delavca zaposli, ukaže da naj se delo prekine, oz. da se delavca vrže na cesto.“

Po našem predlogu bo moral delodajalec, ki mu inšpektor odredi prepoved dela, delavca zaposliti, namesto da ga odslovi ali prezaposli na drugo agencijo. Predlagamo tudi, da bi imeli prizadeti delavci pravico, da jih delovni inšpektor seznanja s potekom postopka, kar je po sedanji ureditvi odvisno od delodajalca. V nadaljevanju postopka ne izključujemo možnosti, da bi povečali tudi globe za kršitelje.

Prekarnost se širi, vlada in delodajalci pa blokirajo protiukrepe
Poročila delovne inšpekcije potrjujejo to, kar delavci, zlasti mladi, vsak dan občutijo sami: prekarne oblike dela se širijo. Širijo se tudi tiste med njimi, ki, jih zakonodaja izrecno prepoveduje, torej  prisilni sp-ji in najem delavcev od nezakonitih agencij. Medtem ko je skupno število zaposlenih še vedno za 7 % odstotkov manjše kot pred krizo, se je število “samostojnih podjetnikov” povečalo kar za 30 %, število agencijskih delavcev pa se je podvojilo. Več je tudi zlorab teh že tako prekarnih oblik zaposlovanja.

Kljub zaostrovanju stanja je koalicija 4. maja lani zavrnila prvotni predlog ZL, ki so ga podprle vse sindikalne centrale in organizacije, ki zastopajo pekarne delavce. Kljub izrecni obljubi ministrstva za delo, da bo vlada pripravila svojo rešitev »čez poletje«, je vlada osnutek členov poslala v obravnavo šele novembra, in sicer v paketu zakonov, ki naj bi olajšali odpuščanje delavcev. Ker je vlada umaknila nekatere najbolj sporne rešitve glede odpuščanja, so podporo paketu odrekli delodajalci. Sindikati sicer že eno vztrajajo, da bi bilo treba zakon obravnavati samostojno, kar pa je dr. Pogačar 19. aprila zavrnil.

Iz protesta proti tej vezani trgovini so predstavniki organizacij, ki zastopajo prekarne delavce, 30. marca razpustili delovno skupino pri MDDSZ.

Dovolj je čakanja

Leto po tem, ko je koalicija zavrnila naš prvotni predlog, vlada še vedno ni sprejela svojih rešitev, čeprav je to obljubila. Spremembe zakona o inšpekciji dela Vlada RS namreč pogojuje s sprejemom druge zakonodaje, ki pa je za delavce škodljiva. Poleg tega vladni osnutek le za silo rešuje problem prikritih zaposlitev, ne ščiti pa delavcev nezakonitih agencij.

Popolnoma je nesprejemljivo, da Vlada RS do danes ni bila sposobna pripravit ustrezne alternative predlogu Združene levice, ki bi ščitil vse prekarne delavce. Zato smo se odločili, da sami vložimo dopolnjeni predlog zakona, ki bi lahko začel veljati že junija letos.

Miha Kordiš: “Čeprav na vladi vedo, da je treba takoj rešiti problem navideznega samozaposlovanja in zaposlovanja agencijskih delavcev, rešitve pogojujejo z gnilim kompromisom - z odvzemom drugih pravic. Ker je to nesprejemljivo, smo v Združeni levici ponovno vložili predlog zakona, s katerim bi zaščitili vse prisilne samozaposlene ter delavce iz nezakonitih agencij. ” 

Vlada: bolniška za samozaposlene ni potrebna. V ZL bomo ukrepali in vložili ustrezen zakon

V Združeni levici smo vladi predlagali, da bolniško nadomestilo zagotovi tudi samozaposlenim oziroma vsem delovnim ljudem, ki so v primerljivem položaju. Ministrstvo je našo pobudo zavrnilo,  izgovorom, da bolniška za samozaposlene ni potrebna. Ker je vlada ponovno pokazala, da nima posluha za pravice delavcev, bomo v Združeni levici ukrepali sami in vložili ustrezen zakon.

Miha Kordiš: “Velika večina samozaposlenih si statusa ni izbrala sama, ampak so jih v to prisilili delodajalci! V Sloveniji imamo še vedno 7 % manj zaposlenih kot pred krizo, število sp-jev pa se je povečalo za 30 %. Ti ljudje niso nobeni obrtniki, kaj šele podjetniki, to so prekarni delavci, ki jih delodajalci silijo v espeizacijo. Država pa to mirno gleda!”

V Združeni levici smo 14. marca ministrstvo za zdravje pozvali, da naj samozaposlenim zagotovi bolniško nadomestilo od četrtega dne bolniške odsotnosti. Kot je znano, začne ZZZS delavcem izplačevati nadomestilo šele z 31. dnem odsotnosti. Prvih trideset dni zaposlenim nadomestilo izplačuje delodajalec. Ker pa samozaposleni nimajo delodajalca, nimajo pravice do bolniške.

Pobudo Združene levice so podprli tudi sindikati, ki zastopajo samozaposlene in prekarne delavce. Zato so v okviru javne razprave o Zakonu o zdravstvenem varstvu vladi predlagali, da bi Zavod izplačeval bolniško nadomestilo že pred 30. dnem odsotnosti.

Ministrstvo je našo pobudo zavrnilo z dvema izgovoroma. Po eni strani trdi, da bolniška za samozaposlene ni potrebna, ker si jo lahko izplačujejo sami. Po drugi strani pa pravi, da je treba bolniško samozaposlenih za prvih 30 dni reševati v Zakonu o delovnih razmerjih. – Oba izgovora kažeta na to, da ministrstvo ne razume problema prekarnih delavcev in da ne misli storiti nič, da bi ga rešila!

Argument, da naj se bolniška za prvih 30 dni uredi v ZDR, ne pije vode! – Samozaposleni nimajo delodajalca. Edina javna ustanova, ki zbira sredstva za bolniške, pa je ZZZS! Obveznosti zavoda so predpisane v Zakonu o zdravstvenem varstvu. In ker se prvič po 24 letih sprejema nov zakon, je treba bolniške samozaposlenih urediti v tem zakonu!

Trditve ministrstva, da so samozaposleni svoji lastni delodajalci in da so si sami izbrali svoj status, kažejo, da ministrstvo za zdravje živi v nekem drugem svetu! – Samozaposleni, ki ne zaposlujejo drugih oseb, nimajo nikogar, da bi jih nadomeščal. Zato delajo, tudi če so bolni. Če pa dejansko obležijo, izgubijo dohodke, tako da si seveda ne morejo izplačati bolniškega nadomestila!

Problem je resen, saj prekarnost ni samo socialni problem, je tudi zdravstveni problem. To, da ljudje delajo, tudi ko so bolni, škoduje njihovem zdravju. Namesto, da se na ministrstvu za zdravje sprenevedajo, da se jih to ne tiče, bi morali ta problem obravnavati prednostno! S tem problemom se namreč ne srečujejo samo formalno samozaposleni (samostojni podjetniki posamezniki, samozaposleni novinarji in kulturni delavci), ampak tudi lastniki enoosebnih d.o.o.-jev in zavodov, nekateri kmetje in celo rejniki, skratka vsi, ki delo opravljajo samostojno

Ker je vlada znova pokazala veliko mero ignorance in ne želi priznati bolniško nadomestilo tudi vsem drugim delovnim ljudem, ki dejavnost opravljajo sami, ne glede na njihov pravni status, bomo v Združeni levici ukrepali sami in vložili ustrezen zakon, ki bo ščitil  pravice vseh delavcev.

Miha Kordiš: “V Združeni levici se ne bomo predali. Delavske pravice morajo varovati vse delavce ne glede na njihov pravni status. Če bo zakon kdaj prišel v parlament, bomo vložili ustrezne amandmaje, če pa ne bo, bomo spremenili veljavni zakon!”