Ukinitev registrskih računov je darilo borznim posrednikom

Septembra lani je koalicija sprejela Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1), ki določa, da se s 1. januarjem 2017 ukinejo vsi registrski računi. V Združeni levici smo temu nasprotovali in predlagali amandma, ki bi ohranil vsaj tiste registrske račune, ki so bili že odprti.

Javnost smo opozorili na to, da vlada in finančno ministrstvo nista niti poskusila zaščititi interesa malih delničarjev, ki so do vrednostnih papirjev večinoma prišli v postopku lastninjenja. Izgovor za ukinitev je bila evropska direktiva o trgovanju z vrednostnimi papirji, toda registrski računi niso bili nikoli namenjeni trgovanju. Edini realni učinek ukrepa, ki ga je bilo moč pričakovati, so bili stroški za četrt milijona imetnikov in zaslužek za borzne posrednike.

Žal se nismo zmotili. V tretji obravnavi je bil sprejet predlog SDS-a, ki na videz omejuje stroške odprtja in vzdrževanja trgovalnega računa. Toda v praksi se je zgodilo to, kar smo napovedali: borzni posredniki bodo te omejitve obšli. Ena od največjih posredniških hiš je našemu volivcu te dni poslala ponudbo za odprtje trgovalnega računa. Če sprejme akcijsko ponudbo, ga bosta odprtje in prenos delnic stala 10 EUR, kar ni majhen znesek, če upoštevamo povprečno vrednost dividend. Če pa bo volivec akcijsko ponudbo zamudil, bo za enako storitev plačal kar 40,50 EUR!

Zato smo se obrnili na ministra za finance dr. Dušana Mramorja z vprašanjem, ali je tovrstno zaračunavanje storitev zakonito. Po mnenju ministra je zakonito, zato ker se nadomestila imenujejo »nadomestilo za vzdrževanje evidenc stanj«, »nadomestilo za vzdrževanje evidenc podatkov strank«, kajti zakon omejuje le »nadomestilo za letni strošek vodenja računa« in »nadomestilo za vzdrževanje stanja na računu«. Minister je v odgovoru zapisal še, da se »ograjuje od vsebine in dorečenosti 48. člena ZNVP-1«.

Tako stališče je seveda nesprejemljivo: državni organi izvrševati vse veljavne zakonske določbe, ne glede na to, kdo jih je predlagal. Hkrati trdimo, da je bila omejitev nadomestil le predstava za javnost, ki so se ji borzni posredniki izognili z by-passom, tj. z zaračunavanjem nadomestil za fantomske storitve. Kot je razvidno iz podatkov ministrstva, je bilo konec junija še vedno odprtih kar 249.949 registrskih računov, od uveljavitve zakona pa je bilo odprtih 19.694. Če bo samo polovica imetnikov odprla trgovalne račune in če bodo borzni posredniki pri vsakem zaslužili samo 10 EUR, bo to 1.249.745 EUR zaslužka na račun ljudi, ki so postali delničarji po sili razmer in do sedaj niso plačevali nadomestil. Toliko o tem, v čigavem interesu dela vlada!

V Združeni levici ne nasedamo na parole o znižani obremenitvi dela

Beg možganov ni posledica previsokih davkov, ampak dejstva, da je v Sloveniji vedno manj večjih podjetij, ki bi potrebovala visoko usposobljen kader. Vedno večji presežek v zunanji menjavi in plačilni bilanci, ki se na medletni ravni približuje številki 8 %, kaže, da je naše gospodarstvo po stroških visoko konkurenčno. Zato so davčne reforme, kakršno je ta teden predlagala koalicija, nesmiselne. Predvsem pa niso pravične. So predvsem sredstvo za pretakanje javnih sredstev v privatne žepe, in to ne v žepe vseh državljanov, ampak tistih, ki imajo že tako najvišje plače. Z novo dohodninsko lestvico, ki jo predlaga koalicija, bi manjšina, zgolj 7,3 % zavezancev z najvišjimi plačami, pridobila 56 mio EUR letno. Delavci, ki imajo plačo malo nad minimalno, pa bi z dvigom splošne olajšave pridobili samo 5 mio. To je politično bistvo te reforme: dodatnih  56 mio za tiste, ki imajo največje dohodke in največ premoženja – 5 mio pa za tiste, ki so na eksistenčnem minimumu in praktično brez premoženja.

To je tako opevana razbremenitev tako imenovanega srednjega razreda. Hkrati pa bo proračun v času največje konsolidacije izgubil 40 mio letno. Vlada, ki ima toliko povedati na račun plač zaposlenih v Luki Koper, se bo mirno odpovedala 40 mio v korist 7,3 % najbolje plačanih v državi.

DANES V DZ PREDLOGI ZL ZA OMEJITEV VSEBNSOTI TRANSMAŠČOB V PREHRANI

Državni zbor bo danes obravnaval novelo zakona o zdravstveni ustreznosti živil, ki jo je vložila Združena levica. Z novelo želimo zakonsko omejiti vsebnost transmaščob v živilih. Gre za strupene snovi, katerih človeško telo niti najmanj ne potrebuje, v hrani pa se znajdejo predvsem kot posledica priprave in obdelave živil s cenenimi tehnologijami. Uživanje živil, ki vsebujejo trans maščobe, predstavlja 10-krat večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni kot uživanje nasičenih maščob, nezanemarljivo pa prispevajo tudi k nastanku različnih rakavih obolenj. Žal raziskave kažejo, da se vsebnost transmaščob v živilih v zadnjih letih močno povečuje.

Zakon smo v obravnavi uskladili tako s pripombami Zakonodajno pravne službe Državnega zbora kot vlade, podaljšali pa smo tudi roke za prilagoditev poslovanja proizvajalcev in prodajalcev prehranskih izdelkov. Kljub temu koalicija in vlada zakonu nasprotujeta z izgovorom, da je treba najprej opraviti proces notifikacije pri Evropski komisiji in da sami pripravljajo sistemsko in celovito prenovo Zakona u zdravstveni ustreznosti živil, katerega bodo sprejeli v jeseni. 

V ZL smo zato predlagali amandmaje, s katerimi smo zakon spremenili tako, da podrobnejši predpis v zvezi z omejitvijo sprejme Vlada. Ta predpis bi potem šel v notifikacijo pri Evropski komisiji. Na enak način je to storila Latvija. Zato so vsi izgovori v zvezi s procedurami na ravni EU odveč. V zvezi s sistemskostjo in celovitostjo pa velja pripomniti, da je Vlada RS v svojem normativnem programu za leto 2015 obljubila javno obravnavo tega zakona že v koncu prejšnjega leta, zakon pa naj bi bil po tem programu v veljavi že od marca letos. Žal do danes vlada še ni predstavila niti osnutka zakona.

Čeprav se vsi poslanci koalicije, kot tudi predstavniki ministrstva za zdravje strinjajo o tem, da bi bilo transmaščobe treba omejiti, je zavrnitev zakona ZL in sprejetje svojega za koalicijo stvar političnega prestiža. Današnje glasovanje bo pokazalo, komu je bolj pomembno zdravje ljudi in komu demonstracija politične moči.