VOZNIKI DELAJO V NEMOGOČIH RAZMERAH IN BREZ USTREZNEGA POČITKA, PREKARNE ZAPOSLITVE NE NUDIJO SOCIALNE VARNOSTI, VLADA IN DELODAJALCI GLEDAJO STRAN  

V Levici nam je dovolj izkoriščanja voznikov, ki delajo v nevzdržnih pogojih in so s strani delodajalcev prisiljeni goljufati pri beleženju ur ter pristajati na sporna izplačila dohodkov. Zato smo danes sklicali nujno sejo o neprimernih delovnih pogojih poklicnih voznikov in kršenju delavnopravne zakonodaje na področju prevozništva. Od pristojnih ministrstev zahtevamo, da nemudoma zagotovijo izboljšanje pogojev za delo voznikov, uvedejo obvezno vgradnjo tahografa v vsa kombinirana vozila in  ustanovijo medresorsko delovno skupino, ki bo poskrbela za usklajeno izvajanje nadzora pristojnih institucij nad delom poklicnih voznikov in nad izpolnjevanjem obveznosti delodajalcev.

Pogoji za delo v kabinah tovornjakov so nevzdržni

Poklicni vozniki prepogosto delajo v neprimernih delovnih pogojih, ki zmanjšujejo njihovo varnost in vplivajo na njihovo zdravje, posledično pa vplivajo na varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. V to jih silijo delodajalci, ki od njih zahtevajo, da sodelujejo pri kršitvah zakonodaje, ki ureja delovni čas in počitke poklicnih voznikov.

Ena izmed težav, s katero se soočajo številni vozniki, so neprimerne temperature v kabini vozila med počitki v poletnem in zimskem času. Večina vozil namreč še vedno ni opremljena s klimatskimi napravami, ki jih poganjajo akumulatorji. Delodajalci se za njihovo vgradnjo zaradi dodatnih stroškov ne odločajo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se načeloma strinja, da bi bilo treba predpisati ustrezno klimatizacijo vozil in zagotoviti delovno okolje, pa na zakonski ravni ne ukrepa.

Violeta Tomič: “Lastniki prevozniških podjetji v želji po višjih dobičkih ignorirajo zakonodajo in zanemarjajo osnovne potrebe voznikov, obenem pa jih silijo, da svoje delo opravljajo brez počitka in vozijo po cestah več kot je dovoljeno.”

Pogoste so grobe kršitve v zvezi z izplačevanjem plač in beleženjem delovnega časa

Poleg nezagotovljene varnosti na delovnem mestu, v Levici opozarjamo tudi na negotovo socialno varnost in v zvezi s tem povezane kršitve delavnopravne zakonodaje. Poklicni vozniki se namreč redno srečujejo z goljufijami pri izplačilu plač in goljufijami v zvezi z beleženjem delovnega časa in počitkov na tahografih, v katere delavce zaradi optimizacije poslovanja silijo delodajalci. Še posebej je problematičen nadzor nad delovnim časom voznikov, ki je zaradi odsotnosti tahografa praktično nemogoč.

Violeta Tomič: “Samo v mesecu juliju 2016 je Finančna uprava RS s poostrenim nadzorom nad vozniki avtobusov in tovornjakov v 345 opravljenih nadzorih ugotovila 407  kršitev in zanje izrekla skupno 326 glob v skupnem znesku 472.375 evrov.”

Najhujši problem, s katerim se srečujejo številni poklicni vozniki, pa je izplačevanje plač po prevoženem kilometru. Plačna tarifa za prevoze tovora v cestnem prometu naj bi bila po navedbah poklicnih voznikov med 10 in 15 centi za tovornjake in med 7 do 9 centi za kombinirana vozila na prevožen kilometer. Razlika med obračunano plačo in prevoženo kilometrino se izplačuje na roko, ali kot fiktivna dnevnica. Mizerno plačilo po kilometru sili voznike v to, da delajo prekomerno, vozijo utrujeni, pogosto celo bolni. S tem spravljajo v nevarnost sebe, svoje potnike in ostale udeležence v delovnem prometu.

Franc Trček: “Plačilo za opravljeno delo se v praksi večinoma obračunava na kilometer prevožene razdalje, ali procent od vrednosti prevoza, kljub temu da zakonodaja to izrecno prepoveduje.”

Ukrepati je potrebno takoj!

Izkoriščevalske prakse v branži prevozništva je treba takoj preprečiti. Zato smo v Levici sklicali nujno sejo, na kateri bomo od Vlade zahtevali pripravo podzakonski aktov, s katerimi bi se uredili delovni pogoji vseh poklicnih voznikov in vgradili tahografi v kombinirana vozila.

Prav tako zahtevamo ustanovitev medresorske delovne skupine, ki bo skrbela za usklajeno izvajanje nadzora vseh pristojnih institucij na delom poklicnih voznikov in izpolnjevanju vseh zakonskih zavez delodajalcev.

Franc Trček: “Pred nekaj meseci smo v Levici že vložili zakon, s katerim smo zahtevali obvezno vgradnjo tahografov v kombije in redno zaposlitev za vse prekarne voznike. Takrat je bil naš zakon zavrnjen pod pretvezo, da je obstoječa zakonodaja v redu in da se zgolj potrebuje večji nadzor.”

Referendumski gordijski vozel lahko preseka Levica  

V Združeni levici smo pripravili novelo zakona o gradnji drugega tira, s katero bi iz projekta izločili tuji kapital in zagotovili neodvisen nadzor nad izvedbo investicije. Cilj predlagane novele je, da se drugi tir zgradi po najnižji mogoči ceni. Izločitev madžarskega kapitala bo k temu prispevala zlasti s tem, da bodo odpadli vezani posli, ki bi prizadeli Slovenske železnice in Luko Koper. Naloga spremenjenega projektno finančnega sveta pa bosta izbira najboljših rešitev in preprečevanje nepotrebnih izdatkov. Če vlada in pobudniki referenduma sprejmejo naš predlog, referendum ne bo potreben.

Matej T. Vatovec: »Minister Gašperšič je zakon o drugem tiru predstavil z besedami, da ta zakon omogoča, da bo 'železniška infrastruktura ostala v naših rokah' in da zagotavlja 'nadzorne mehanizme za transparentno izvedbo projekta'. – Nič od tega ni res in zato smo pred referendumom. To moramo šele vpisati v zakon. Če bo naša novela sprejeta, tudi referendum ne bo potreben.«

Ni nam treba žrtvovati strateške infrastrukture!

Po vladnem predlogu naj bi Madžarska za zgolj 200 mio EUR kapitalskega vložka postala polovična lastnica podjetja 2TDK. Po tem načrtu bi bila 45 let solastnica in soupravljavka drugega tira. Zato bi dobila tudi 4,5-odstotni donosa na kapital, ki ga bodo z novimi dajatvami deloma zagotavljali državni DARS, Slovenske železnice in Luka Koper, deloma pa kar državni proračun.

Sodelovanje Madžarske ni nikakršna pomoč, kot to skuša prikazati vlada, ampak zelo donosen posel – za Madžarsko. Madžarska bi za zgolj 200 mio EUR vložka dobila ne samo polovico dobička in vpliv na upravljanje naše strateške infrastrukture, ampak tudi donosne vezane posle. Med njimi je najbolj sporen dolgoročni najem (beri koncesija) pristaniških zmogljivosti v Kopru. Madžarska bi torej breme odplačevanja kreditov prevalila na naša državna podjetja in proračun, sama pa bi se polastila najdonosnejših poslov.

Matej T. Vatovec: “Zakon o drugem tiru jasno kaže, da Vlada RS na noben način ne želi urediti financiranja projekta, ki bi bil v korist prebivalk in prebivalcev Slovenije, torej v korist javnega. Raje bo tuji državi za 45 let dala v upravljanje strateško infrastrukturo in ji zagotovila 4,5-odstotni kapitalski donos, kar bo še dodatno podražilo končno ceno projekta.”

Vstop tujega kapitala ni samo škodljiv, je tudi povsem nepotreben!

Minister Gašperšič je svoj mandat začel z izjavo, da je drugi tir nepotreben in neizvedljiv, nato pa je iskal način, kako ga vnaprej privatizirati, po možnosti skupaj z Luko Koper. Zaradi interpelacije je sicer opustil zamisel o javno-zasebnem partnerstvu, ni pa opustil osnovnega cilja, ki ga poskuša doseči preko javno-javnega partnerstva z Madžarsko.

Vlada je sicer od začetka priznavala, da bo takšna izvedba dražja in težje izvedljiva. Izgovor za dražji način je našla v »zavezah do Evropske unije« glede zmanjševanja javnega dolga. Toda tudi ta izgovor ne drži. Dolg 2TDK bo obravnavan enako, ne glede na to, ali bo samo v večinski ali pa v stoodstotni lasti Slovenije. Poleg tega Sloveniji manjkajočih 200 mio EUR kapitala ni treba zagotoviti čez noč, ampak do vključno leta 2020. Ker sta rast BDP-ja in davčnih prihodkov presegli vsa predvidevanja, je jasno, da lahko Slovenija ta denar postopno zagotovi sama. Povedano drugače: Slovenija lahko ohrani drugi tir v svojih rokah, ne da bi se morala dodatno zadolžiti ali zarezati v druge sektorje in investicije.

Matej T. Vatovec: “Predvideno madžarsko sodelovanje ni nikakršna pomoč Sloveniji, ampak ambiciozen načrt za pridobitev velike premoženjske koristi in političnega vpliva. Zato od vlade zahtevamo, da iz projekta drugega tira izloči tuji kapital ter zagotovi znižanje stroškov financiranja izgradnje”.

Okrepiti moramo demokratični nadzor nad rabo denarja

Podjetje 2TDK bo razpolagalo z milijardo sredstev, poleg tega pa bo vsako leto od državnih podjetij in iz državnega proračuna prejelo najmanj 35 mio EUR. Investicijski načrt še vedno ni dokončan, vlada je šele v zadnjem trenutku predvidela možnost, da bi bili pomožni predori zgrajeni tako, da bi lahko skoznje pozneje zgradili še en tir. zaradi tega obstaja velika nevarnost, da se bo že tako drag projekt med gradnjo bistveno podražil.

Da bi preprečili ta scenarij, predlagamo, da se projektno finančni svet iz birokratskega organa, podrejenega ministru za infrastrukturo, spremeni v neodvisen strokovni organ, ki bo odgovarjal izključno državnemu zboru. Zato želimo predpisati jasna merila, po katerih bodo imenovani njegovi člani, pravico do imenovanja in razrešitve pa prenesti na državni zbor. Podjetje 2TDk bi moralo pred ključnimi odločitvami pridobiti soglasje projektno finančnega sveta, ta pa bi moral obvezno poročati državnemu zboru.

Matej T. Vatovec: ”Pripravljenost na sprejetje našega kompromisa pomeni iskreno željo po izgradnji drugega tira in skrbjo za davkoplačevalce. V nasprotnem primeru bosta tako koalicija kot desna opozicija pokazali, da jim gre zgolj za nabiranje političnih točk.«

 

Odpravimo diskriminacijo in kršitve človekovih pravic v postopku pravnega priznanja spola

V tednu Parade ponosa, ki  odstira nevidno realnost v življenjih LGBTIQ+ oseb v Sloveniji, v Združeni levici opozarjamo, da je postopek spremembe imena ter podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznice ali posameznika diskriminatoren. Trenutno uveljavljena praksa pravnega priznanja spola namreč krši pravice transspolnih oseb. Zato na Vlado RS naslavljamo pobudo, da nemudoma odpravi diskriminatorne prakse in pristopi k pripravi posebnega Zakona o pravnem priznanju spola, ki bo temeljil na samoidentifikaciji oseb in bo v skladu s priporočili Sveta Evrope.

Violeta Tomič: “Vlado RS pozivamo, da naj pristojnim ministrstvom naloži pripravo spremembe zakonodaje, ki bo določala, da za vpis spremembe spola v uradne dokumente zadostuje lastno dojemanje spolne identitete osebe.”

Postopek pravne spremembe spola je diskriminatoren in krši  pravice

Uradni postopki za spremembo imena ter podatkov o spolu, ki jih določa 37. člen Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, so neprimerni in dikskriminatorni do transspolnih oseb.

Pravilnik namreč določa, da mora oseba vlogi za spremembo spola priložiti potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. V praksi to pomeni, da potrdilo lahko izda le pristojen zdravnik oz. zdravnica, v večini primerov je to psihiatrinja oz. psihiater iz Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, ki določeni osebi diagnosticira transseksualizem, ki je klasificiran kot duševna motnja.

Poleg tega so trenutno uveljavljeni postopki v neskladju s pozivi Sveta Evrope, ki je že julija 2015 sprejela resolucijo 2048 o diskriminaciji transspolnih oseb v Evropi, v kateri poziva države članice:

  • k sprejemu postopka pravnega priznanja spola, ki je hiter, transparenten, dostopen, temelji na samoidentifikaciji osebe in ne vsebuje omejitev na podlagi drugih osebnih okoliščin, kot je npr. starost, in

  • k odpravi zahtev po kakršnih koli medicinskih postopkih, kar vključuje tudi odpravo diagnoze motnje v duševnem zdravju, kar je pa še vedno situacija v Sloveniji.

Trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji torej ni v skladu si pozivi Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in krši vsaj pet človekovih pravic, in sicer pravico do: nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, osebnega dostojanstva, varnosti, zdravja in zasebnosti.

Vladna ministrstva se strinjajo, a prelagajo odgovornost ena na drugo  za spremembo postopka

Da je ureditev neprimerna in da so spremembe nujno potrebne, prikimavajo tudi na pristojnih ministrstvih, ki so se odzvala  vprašanje Združene levice. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pritrdili, da obstaja potreba po spremembi omenjenega 37. člena pravilnika, medtem ko so z Ministrstva za notranje zadeve sporočili, da se zavzemajo za pripravo celovite sistemske ureditve s sprejetjem Zakona o pravnem priznanju spola.

A vladna ministrstva kljub strinjanju, da je potrebno področje urediti, niso naredila nič. Odgovornost za pripravo zakonskih rešitev pa z izgovorom “medresorskosti” prelagajo ena na drugo. Čas je, da se čakanje konča in da Vlada SR sprejme jasne usmeritve in sklepe.

Vlado pozivamo naj nemudoma pripravi spremembo zakonodaje

V Združeni levici smo zato dane, v tednu Parade ponosa,  na Vlado RS naslovili pobudo, da naj Ministrstvu za notranje zadeve naloži, da v čim krajšem možnem času spremeni 37. člen Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru in sicer tako, da predložitev zdravniške potrdila ne bo več potrebna.

Ob tem smo Vlado RS pozvali, naj nemudoma pristopi k pripravi posebnega Zakona o pravnem priznanju spola, ki bo celovito uredil področje pravnega priznanja spola tako, da bo v celoti odpravljena diskriminacija ter zagotovljena enakopravnost vseh oseb ne glede na njihov spol, spolno usmerjenost, spolno identiteto ali katerokoli drugo osebno okoliščino